V zadnjem letu so se samo države članice Sveta Evrope odločile, da preložijo 12 volitev, vključno z enimi predsedniškimi in dvojnimi parlamentarnimi. Pandemija Covid-19 je tako sprožila resno potrebo po iskanju alternativ oddajanju glasovnic na voliščih, kot tudi njihovemu zamudnemu in velikokrat vprašljivemu pošiljanju po pošti. A je nezaupanje v e-volitve ta hip še vedno previsoko, da bi lahko naredili konkretne korake v digitalizacijo demokracije. Mnoge strokovnjake ob tem namreč še vedno skrbi varnost izvedbe, zlasti volitev, ki zadevajo širšo javnost. Zato ne preseneča dejstvo, da sta ta hip na primer Estonija in Švica med redkimi, ki svojim državljanom že omogočata glasovanje po internetu.
Volitve se ne zgodijo samo na volilni dan
E-volitve pa so le vrh ledene gore uporabe digitalnih orodij na volitvah. Slednje bi namreč morali obravnavati kot cikel, sestavljen iz pred in povolilnih obdobij. Kot neprekinjen proces torej in ne kot izoliran dogodek. Saj se le-te ne zgodijo zgolj na volilni dan, temveč vključujejo tudi javna naročila, registracijo volivcev, tabelarne prikaze končnih rezultatov in še marsikaj.
Za nekatere od teh gradnikov volilni organi že uporabljajo določeno stopnjo digitalizacije, kot so pisarniška orodja, spletna mesta, zbirke podatkov, glasovalne tehnologije. Kje se torej zatika in kako lahko prihod pete generacije mobilnih telekomunikacijskih omrežij to izboljša? 5G bi lahko imela dva glavna učinka na volilne procese. Prvi obravnava priložnosti, medtem ko se drugi nanaša na javno dojemanje e-volitev.
Ko že govorimo o priložnostih - tehnologije 5G so veliko varnejše od tistih, ki so bile razvite doslej. Saj dejansko omogočajo šifriranje ogromne količine podatkov, so programsko veliko bolj izpopolnjene ter delujejo v oblaku. Kar omogoča boljše spremljanje in obdelavo večje količine podatkov, pa tudi "rezinjenje omrežja", kar prinaša možnost segmentiranja sistema v številna podomrežja, ki se jih z vidika kibernetske varnosti lahko prilagodi in ločeno zaščiti ter »nadzoruje«.
Volitve županov in članov občinskih oziroma mestnih svetov.
S 5G močno okrepljena varnost internetne infrastrukture
Prav to pa so ključne lastnosti, ki lahko bistveno dvignejo zaupanje v digitalno glasovanje. Rezanje omrežja na primer je zelo pomembno za vzpostavitev kibernetsko zaščitenih volilnih omrežij. Poleg tega je, zaradi programske narave 5G, razvoj, ki temelji na tej tehnologiji in drugih novih digitalnih orodjih, zakonsko reguliran. Kar pomeni, da morajo njihovi ponudniki tudi prevzeti odgovornost za kibernetsko varnost, oblasti pa vzpostaviti regulativno paradigmo, ki bo dohajala to novo realnost. Doseganje teh pogojev bi bil tako še dodaten trden korak k povečanju kibernetske varnosti e-volitev, ki ga prinaša infrastruktura 5G.
Ali mobilna tehnologija pete generacije sčasoma torej vendarle prinaša e-volitve? Spodbujanje ljudi, da preprosto kar sprejmejo idejo o izvolitvi predsednika države s pritiskom na gumb računalnika iz svoje dnevne sobe, morda ne zadošča. Zaupanje v digitalne tehnologije je namreč še vedno velik problem, saj obstajajo veliki segmenti prebivalstva, ki delovanja kompleksnih sodobnih tehnologij ne razumejo, zato jim tudi zelo težko zaupajo. Raziskava Eurobarometra o kibernetski varnosti je tako pokazala, da večina anketirancev (52 %) meni, da se ne morejo dovolj zaščititi pred kibernetskim kriminalom ali da se bojijo kraje identitete (66 %). Zaupanje pa je hkrati ključno vprašanje glede integritete volilnih rezultatov - da bi lahko sprejeli izid volitev, morajo zainteresirane strani (vključno z volivci) namreč zaupati sistemu.
Rešitev je tako treba tako zasnovati celovito in jo dosledno uskladiti s strategijo kibernetske varnosti v povezavi s tehnologijami 5G ter z ustreznimi komunikacijskimi kampanjami, namenjenimi širši javnosti, predvsem pa še naprej spodbujati digitalno pismenost med marginaliziranimi segmenti družbe.
