Prizadevanja za zmanjšanje ogljičnega odtisa potekajo po vsem svetu. A je o trajnostni izrabi virov ter skrbi za okolje treba še veliko raziskati in se naučiti. Nobena preprosta enačba namreč ne more natančno napovedati rezultatov in vplivov naših posegov v naravo.
Brez dvoma pa se je izkazalo, da imajo trajnostne metodologije, boljše upravljanje gozdov, naravnih virov ter prehod na sončno energijo in druge obnovljive energetske vire izjemno pozitiven učinek. Kljub temu so spremembe težke, zlasti če okolju prijazne strategije upočasnjujejo ali celo zavirajo rast in razvoj. Toda kombinacija hipotez z rezultati znanstvenih raziskav o najnovejših omrežnih tehnologijah daje spodbudne napovedi – in sicer, da prihod 5G podpira učinkovitost ter optimizacijo procesov v številnih panogah, kar lahko bistveno zmanjša uporabo fosilnih goriv ter posledično emisije ogljika.
Ker ni samoomejevanja, stavimo na nove tehnologije
Danes sta brez dvoma največja porabnika električne energije na svetu Kitajska in ZDA. Toda tudi druge regije, ki želijo postati bolj mobilne in moderne, ju hitro dohitevajo. Naraščanje števila vozil, gospodarskih javnih služb ter industrije pa pomenijo tudi večjo izrabo naravnih virov in fosilnih goriv.
V idealnem svetu bi državljani in korporacije sicer prostovoljno zmanjšali svoje potrebe po energiji in sprejeli boljše prakse, s katerimi bi lahko zagotovili ohranjanje sveta, kot ga poznamo, tudi za generacije, ki šele prihajajo. Vendar vemo, da na takšno samoomejevanje ne gre računati. Zato sta toliko pomembnejši avtomatizacija in optimizacija proizvodnih procesov, ki ju bodo omogočale omrežne tehnologije pete generacije, skupaj s pospešenim razvojem umetne inteligence – saj lahko bistveno pripomorejo k zmanjšanju porabe energije in tako spodbudijo trajnostni razvoj.
In na nekatere pomembne načine lahko 5G omogoči nov nabor tehnologij ter industrijskih praks, ki bodo vodile v bolj zeleno in okolju prijaznejšo prihodnost? Če za začetek izpostavimo le nekatere - tehnologija 5G v kombinaciji z internetom stvari (IoT), bo omogočala izboljšanje energetske učinkovitosti, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in učinkovitejšo rabo obnovljivih virov energije. S tem bo pripomogla pri zmanjševanju onesnaževanja zraka in vode, količin odpadnih voda, k ekološki pridelavi hrane ter zaščiti divjih živali in okolja.
Učinkovitost omrežij in zmanjšanje CO2
Eden od vznemirljivejših rezultatov prehoda iz omrežij 3G in 4G LTE v 5G je gotovo učinkovitost prenosov. Raziskovalna skupina na Univerzi v Zürichu, ki je analizirala učinke mobilnega standarda 5G na emisije toplogrednih plinov, je tako že napovedala, da večja učinkovitost tehnologije 5G ne bo le zmanjšala emisij CO2 domala v vseh sektorjih, od industrije do kmetijstva. Omogočila bo tudi razvoj inovativnih naprednih aplikacij. In ker bodo omrežja 5G omogočila prenos podatkov v realnem času, se bo končno v celoti uresničila tudi avtomatizacija procesov z umetno inteligenco. Boljše zasnove, na primer učinkovitejši motorji in aplikacije, ki uporabljajo sofisticirane algoritme za optimizacijo uporabe virov, pa bodo pametnim mestom, prometu, tovarnam, logistiki, transportu, nenazadnje tudi stavbam omogočile, da se premaknejo veliko bližje k začrtanemu cilju ničelnih emisij.
Od prihranka pri porabi energije do manjše količine sevanja
Opisan prehod na pametno generacijo omrežnih tehnologij naj bi se v celoti zgodil v naslednjem desetletju. Zato naj bi po mnenju raziskovalcev omrežje 5G do leta 2030 prispevalo k približno 85 odstotnemu zmanjšanju emisij na enoto prenesenih podatkov v primerjavi z današnjimi mobilnimi omrežji. Cilj novih tehnologij je namreč prav porabiti manj energije za večjo učinkovitost ter tako zmanjšati potrebno moč za vsak bit internetnega prometa.
Zaradi katerih lastnosti 5G so, po trditvah raziskovalcev, velika pričakovanja o zmanjšanju številnih negativnih vplivov na okolje torej več kot upravičena?
- Ena kilovatna ura (kWh) električne energije v omrežju 4G omogoča prenos približno 300 filmov visoke ločljivosti. S 5G lahko ta ista kilovatna ura poganja približno 5000 prenosov filmov ultra visoke ločljivosti. Kar seveda pomeni ogromen prihranek energije pri prenosu in obdelavi enake količine vseh vrst informacij.
- Tudi tehnologijo baznih postaj bo mogoče močno izboljšati. Inovacije v njihovi zasnovi pa lahko zmanjšajo proizvodnjo toplote z uporabo manjših delov, ki jih je treba ohladiti, in pri tem namesto električnih načinov hlajenja uporabljajo hlajenje na prostem, sončno in tekoče hlajenje. Skupaj z najnaprednejšo programsko opremo za upravljanje porabe energije bo skupni ogljični odtis tako dramatično manjši. Nekatere organizacije že zdaj poročajo o 80-odstotnem izboljšanju energetske učinkovitosti.
- Ker so pametne bazne postaje zmožne usmerjati signal le po potrebi, se prav tako napoveduje, da bo 5G omrežje manj obremenjevalo okolje s sevanjem, kot obstoječe. Nove antene bodo na območje, kjer ni trenutno aktivnih naprav, namreč oddajale le sinhronizacijski signal, ki je po moči stokrat nižji, od tistega, ki je usmerjen v aktivne uporabnike.
- Za marsikatero povezano tipalo, kamero, stikalo ali kaj drugega je pomembno tudi čim daljše, večletno trajanje baterije. Tudi glede tega bo 5G prinesel napredek.
- In nenazadnje sta tukaj še umetna inteligenca in analitika, ki lahko prav tako optimizirata porabo energetskih virov za napajanje ventilatorjev, odprtini in druge mehanske industrijske opreme.
Strah pred omrežji 5G je torej povsem odveč
Zdaj, ko vemo, kaj je 5G omrežje, smo lahko prepričani, da ne bo vplivalo na okolje in naše zdravje. To potrjujejo tudi znanstveni dokazi, ki jih podpirajo fizikalni zakoni, in ti lepo utemeljujejo, da pri tem ne bo razlik s sedanjim omrežjem. Oziroma - če bodo, bodo celo v prid novemu 5G omrežju, ki bo delovalo na podobnih frekvencah, kot sedanja, a načeloma z nižjo močjo, zato bodo tudi porabila manj energije in bodo prijaznejša do okolja.
