V projektu Bogastvo narave je sodelovalo pet partnerjev. Poleg vodilnega BSC, d.o.o., Kranj, so bili še občini Preddvor in Tržič, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj in Kmetijsko gozdarski zavod Kranj. Januarja je tako BSC Kranj organiziral in izvedel zaključni promocijski dogodek, na katerem so partnerji predstavili dosežene projektne cilje. Zaključek je, da je za sonaraven razvoj območja potrebno izvajati tako naložbe v interpretacijsko infrastrukturo in ohranjanje oziroma izboljšanje stanja naravnih vrednot kot tudi v mehke vsebine, kot so popisi stanja, priprava analiz in s tem povezana poročila in priporočila, ki so podlaga za usmerjen uravnotežen razvoj. Ob tem pa je zelo pomembno ozaveščanje in izobraževanje celotne populacije, še posebej ranljivejših skupin.
Tradicionalen običaj košnje in spravila kot turistični produkt
Investicija Občine Preddvor je bila usmerjena v ureditev območja Zaplata in prikaz tradicionalnega običaja snarjenja. Hudičev boršt je osameli bukov gozd na Zaplati nad Preddvorom in je ekosistemska naravna vrednota državnega pomena. Da bi gozd ohranil značilno obliko, je nujno redno preprečevanje zaraščanja. Člani Planinskega društva Preddvor so tako v sodelovanju s predstavnikom kranjske enote Zavoda za gozdove Slovenije na zelo zahtevnem terenu izvedli akcijo, na kateri je sodelovalo kar 42 prostovoljcev. Med drugim so prikazali tudi način »snarjenja« – tradicionalnega običaja košnje in spravila, s katerim so v preteklosti preprečevali zaraščanje planinskih trat in ohranjali značilno podobo Hudičevega boršta. Snarjenje se danes ne izvaja več, nekdaj pa je bil to poseben dogodek, v katerega so bili vključeni vsi vaščani, z njim so povezane tudi številne zanimive prigode.
Pri projektnih aktivnosti Občine Preddvor se je pokazalo, da je preprečevanje zaraščanja nujno za ohranjanje naravne vrednote, izziv pa je, kako to redno zagotavljati in kako zanj navdušiti in usposobiti tudi mlajše generacije. Snarjenje oz. prikaz tega tradicionalnega običaja se lahko ponudi kot turistični produkt, vendar gre za zahtevno opravilo na težkem terenu, ki ga lahko opravljajo izkušeni posamezniki, zato se potencialne goste lahko vključi le v manj zahtevna opravila.
Največ sredstev za novo vstopno točko v Dovžanovo sotesko
Občina Tržič je svojo projektno aktivnost izvajala na območju naravnega spomenika Dovžanova soteska. Osnovni namen je bil pridobiti nepogrešljiv objekt na vstopu v naravni spomenik. Pred investicijo na tem mestu poleg informativnih tabel in nekaj klopi ni bilo urejene infrastrukture, po investiciji pa je občina pridobila ustrezno zbirno mesto za pričetke strokovnih in turističnih ogledov, kjer so obiskovalcem odslej na voljo vse potrebne informacije za kakovostno doživljanje narave.
Nova vstopna informacijska točka Dovžanova soteska je umeščena med travnik in peščeno parkirišče tako, da se ohranjata obe površini, obenem pa je omogočen dostop do struge Tržiške Bistrice. Vstopna točka je energetsko in vodno samooskrbna, notranjost je preprosto oblikovana in v celoti lesena. Izstopa lesen pult s stekleno steno, polnjeno s pisanimi prodniki iz struge Tržiške Bistrice, smiselno je urejena tudi okolica. Gradnja je bila zaključena jeseni 2019, z obratovanjem pa je pričela konec maja lani. V 48 obratovalnih dneh so našteli skoraj 4.200 obiskovalcev.
Informacije o celoviti turistični ponudbi na območju naravnega spomenika Dovžanova soteska pa so pozitivno vplivale tudi na obisk Razstavno-izobraževalnega središča v Dolini, kjer so lani zabeležili več kot 100% porast obiska. Odziv obiskovalcev je bil pozitiven, poleg informacij o naravnem spomeniku, geoloških in reliefnih posebnostih, biotski raznovrstnosti in kulturni dediščini so bili deležni tudi kakovostnih namigov za obisk ostalih atrakcij in ponudbe v okolici.
Gorenjska voda je visoko kvalitetna
Glavne aktivnosti Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj so bile namenjene preučevanju in predstavitvi na prvi pogled manj opaznih značilnosti vodnih virov. Osredotočali so se na merjenje energijske vrednosti vodnih virov, biološko in mikrobiološko analizo vode in izvedli delavnice o novih doživljajskih oblikah interpretacije naravne dediščine s poudarkom na vodni dediščini. Junija in julija lani je med drugim priznani radiestezist v občinah Preddvor, Jezersko, Cerklje na Gorenjskem, Kranj, Tržič in Kranjska Gora skupno izmeril 38 vodnih izvirov. Na 13 izvirih je bila izkazana povečana energijska vrednost v vodi, ki blagodejno deluje na naše počutje ter telesu energijsko pomaga.
Biološko in mikrobiološko analizo vode so izvedli poleti pri izviru Jezerske slatine na Zgornjem Jezerskem, izviru Jezernice v Ravenski Kočni in izviru Bistrice v Novi vasi. Rezultati, dobljeni pri merjenju fizikalno-kemijskih in mikrobioloških lastnosti vzorčenih izvirskih voda in vode iz vrtine, so potrdili visoko kvaliteto pitne vode. Prisotnost človekove dejavnosti je bila zaznana le v potoku Bistrice.
Planinska paša pomembna za ohranjane biotske raznovrstnosti
Kmetijsko gozdarski zavod Kranj se je osredotočil na tako imenovane mehke projektne aktivnosti, ki so podlaga za prihodnje načrtovanje dejavnosti na območjih tradicionalne planinske paše. Med drugim so pripravili priporočila za razvoj produkta interpretacije naravne dediščine. V smernicah za ohranjanje planinskih pašnikov in interpretacijo naravne dediščine so opredelili pojem planinske paše in način upravljanja s planinskimi pašniki. Veliko pozornosti so namenili tudi temu, kako lahko otroci, lastniki, prebivalci in obiskovalci planin prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Zaradi epidemije niso mogli izvesti delavnic na terenu, zato so jih predhodno posneli in objavili na YouTube kanalu Zavoda. Uspešno pa so izvedli pilotno interpretacijo biotske raznovrstnosti na planinah s poudarkom na rastlinah, prostoživečih in pašnih živalih, razgledih in obnašanju na planinah. Naravoslovni dan za 50 četrtošolcev s štirimi spremljevalkami je bil izveden junija lani na planinah Jezerca in Kriška planina na Krvavcu.
