Gorenjska
1682 ogledov

Racionalizacija pri pasjih drekcih

V Mestni občini Kranj nadaljujejo z racionalizacijo postavitve košev za pasje iztrebke. V ta namen so jih odstranili na lokacijah, kjer je v neposredni bližini že nameščen koš za mešane odpadke.

V drugi fazi so tako odstranili skupno 25 pasjih košev na območju Orehka (1), Huj in Planine 1 (4), Planine 3 (3), krajevnih skupnosti Bratov Smuk (6) in Vodovodni stolp (4), v Stražišču (3) in na Zlatem polju (4). Gre za pasje koše, ki imajo v radiju od 15 do 20 metrov že postavljen koš za mešane odpadke.

Lani so v Mestni občini Kranj zgolj za vzdrževanje košev za pasje odpadke namenili 30.000 evrov. Tako si želijo racionalizirati postavitve košev za pasje odpadke, obenem pa sprostiti proračunska sredstva za postavitev dodatnih košev za mešane odpadke in privarčevati sredstva za postavitev novega pasjega parka. Na koše za mešane odpadke tako Komunala Kranj namešča nalepke pasjih tačk kot opozorilo, da lahko lastniki psov vanje odvržejo tudi pasje iztrebke.

 

Pasji iztrebki ne sodijo v naravo

Po odloku o javnem redu v Mestni občini Kranj je sicer skrbnik živali dolžan za živaljo počistiti iztrebke na javnih površinah. V ta namen je dolžan imeti s seboj ustrezen pribor za pobiranje iztrebkov in ga ob pozivu pokazati pristojnemu organu. Vsak skrbnik živali je dolžan uporabljati koše, ki so namenjeni takim odpadkom, če so ti postavljeni.

OKOLJE Gorenjska 100 evrov za nepobrani pasji iztrebek

Zdravnica Irena Veninšek Perper z Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Kranju opozarja, da so v pasjih iztrebkih lahko prisotni različni povzročitelji nalezljivih bolezni – bakterije, virusi in paraziti. Med bolj znanimi so pasje gliste in pasja trakulja. Pasja glista Toxocara canis pri ljudeh povzroča pogosto zajedavsko bolezen toksokariazo. "V ZDA so ugotovili, da je bilo okuženih okoli 23 odstotkov otrok v vrtcih in kar 54 odstotkov oseb na podeželju. Pri nas smo z raziskavami ugotovili, da je okuženih okoli sedem odstotkov otrok. Okužimo se, ko zaužijemo jajčeca zajedavca. Že en gram iztrebka okužene živali lahko vsebuje tisoč ali celo več jajčec," je navedla za Gorenjski glas. Za toksokariazo obolevajo predvsem predšolski otroci. Okužba poteka večinoma brez znakov bolezni ali pa z nastanki vnetnih vozličev v pljučih, jetrih, očeh in zelo redko v osrednjem živčevju. Napoved izida bolezni je na splošno dobra. Naselitev ličink v organih povzroča vnetno reakcijo in inkapsulacijo ličink. Bolezenski znaki, povezani s prisotnostjo ličink v organih, večinoma spontano izzvenijo po nekaj tednih ali mesecih. Očesne spremembe se lahko javijo šele nekaj let po okužbi. Tudi slepota se lahko pojavi še pet let po preboleli sistemski obliki bolezni, opozarja Veninšek Perperjeva.

Pasja trakulja človeku škodi na stopnji ličinke, pojasnjuje zdravnica: "V človeka vstopi kot jajčece. Ličinka, ki se v človeških prebavilih sprosti iz jajčeca, prehaja v krvni obtok in z njim v jetra, pljuča, možgane in druge organe. Nastane t. i. mehurnjak, ki lahko doseže velikost, večjo od deset centimetrov, in ga je treba kirurško odstraniti. Oboleli ima težave predvsem zaradi rastočega mehurnjaka. Med ogroženimi skupinami za okužbe s povzročitelji nalezljivih bolezni, ki so lahko v pasjih iztrebkih, so zlasti otroci. Pri otrocih se lahko zgodi, da pasji iztrebek primejo in si ga nehote zanesejo na obraz in v usta. Pa tudi sicer se s tal ti povzročitelji lahko zanesejo na druge površine in nato na sluznico oči in ust. Jajčeca v iztrebkih lahko ostanejo v okolju daljši čas in tako povečajo možnost okužbe."

Pasji iztrebki na kmetijskih površinah pa predstavljajo težavo tudi za kmete. "Ker se med košnjo in spravilom iztrebki pomešajo med krmo, jih rejec ne opazi in ne more odstraniti. Pasji iztrebki v krmi lahko povzročijo okužbo krme z glistami, trakuljo in drugimi paraziti. Govedo oziroma prežvekovalci lahko zbolijo za neosporozo, zaradi katere lahko pride do splava. To ima za rejca velike ekonomske posledice – izgubo teleta, lahko pa se zgodi, da je treba dati kravo v zakol. Če je samo en tak primer v hlevu, pomeni to izgubo dohodka v višini do 1300 evrov," je za Gorenjski glas pojasnil Franci Pavlin iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj.

Komentarjev 1