Gorenjska
1218 ogledov

"Vsi, ki polagamo vence,... vemo in gledamo, kako se zlo razrašča"

Komemoracija pod Ljubeljem
1/9
Peter Košenina
Današnja slovesnost ob 76. obletnici osvoboditve podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen pod Ljubeljem je minila v znamenju spomina na strahote vojne. Govorci so spregovorili tudi o današnjih časih in opozorili na nevarnost razraščanja sovraštva ter ponavljanja zgodovine.

»Vsi, ki polagamo vence, spletene iz rož, besed ali glasbe, na te svete kraje nečloveškega trpljenja in premnogih smrti, vemo in gledamo, kako se zlo razrašča. Spoznavamo, da nismo dovolj pogumni, da bi se z njim borili brez omahovanja, brez preračunljivosti in nepopustljivo,« je izpostavil slavnostni govorec, pravnik in penolog dr. Dragan Petrovec.

»Preveč je politikov, ki sejejo sovraštvo, in politikov, ki to dopuščajo in mirno opazujejo, ali pa se pretvarjajo, da ni nobene nevarnosti,« je dejal. Posebej je izpostavil dogajanje v Gazi, ki jo je označil za največje taborišče na svetu, s skoraj dvema milijonoma ljudi.

»Kadar nam prikazujejo slike iz taborišč, je eden najpogostejših prizorov deklica, ki si zaviha rokav in pokaže vtetovirano številko na podlahti. Človek, otrok, je postal oštevilčeni predmet v inventuri za odpis, izbris, uničenje. A tovrstno žigosanje nam ni tuje niti danes. Na podoben način smo Slovenci izbrisali več kot pet tisoč pri nas živečih otrok. In še pred nekaj leti ni bilo prostora v dijaškem domu prav blizu nas za šest begunskih otrok. Pravzaprav je tam bil prostor, a ni ga bilo v naših srcih,« je bil kritičen dr. Petrovec.

Tržiški župan mag. Borut Sajovic je poudaril, da je sporočilo tovrstnih slovesnosti, kot je bila današnja, naj se grozote nikoli ne ponovijo. "Do leta 1990 sem živel v prepričanju, da se kaj takega, kot se je dogajalo tukaj, ne more ponoviti nikdar več, ampak zgodila se je Srebrenica in od tedaj so takšna sporočila nujna in dragocena," je izpostavil.

Dodal je, da mora biti zgodovina učiteljica modrih. Ob tem je apeliral na zgodovinarje, naj opravijo svojo nalogo in ljudem ponudijo samo dejstva. "Nikoli ne more biti naloga zgodovinarjev, da tolmačijo zgodovinska dejstva, kot se nam dogaja sedaj, enkrat v korist ene, enkrat v korist druge opcije," je opozoril.

Kadar je govora o taboriščih, sicer ni prerekanj. "Točno se ve, kdo je bil na eni strani bodeče žice in kdo na drugi strani - lačen, ponižan, pretepen, premražen," je spomnil Sajovic.

Poziv Sonje Vrščaj, nekdanje taboriščnice iz Auscwitza

Svoje izkušnje iz taborišča je podrobneje predstavila preživela taboriščnica koncentracijskega taborišča Auschwitz in predstavnica Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja Sonja Vrščaj.

Kot je poudarila, kljub vsemu niso nikdar obžalovali, da so se odločili za odpor, ko so se pred 80 leti "veliki odločili, da razdelijo našo domovino, nas prevzgojijo in priključijo svojim državam". Pojasnila je, da so tedaj za ohranitev domovine zanamcem dali na razpolago svoja življenja.

Danes je pozvala: "Prosim, imejte radi svojo domovino, kot smo jo imeli mi. Ne dovolite, da jo tisti, ki imajo sedaj moč, razprodajo za ta umazan denar." Hkrati je izpostavila, naj merilo za bogato domovino ne bo denar, temveč zadovoljstvo prebivalcev. "Bodite občutljivi za pohlep in sovraštvo, ker se razbohotita do neznanih razmer, vse do svojega viška - vojne," je opozorila.

Pomenljive pozdravne besede veleposlanikov

Zbrane so danes pod Ljubeljem pozdravili tudi diplomatski predstavniki držav, katerih narodi so bili najbolj številčni v taborišču.

Elisabeth Ellison – Kramer, veleposlanica Republike Avstrije, je dejala, da je v tem idiličnem okolju »težko dojeti, da stojimo prav na mestu okrutnosti, razčlovečenja in neskončnega trpljenja žrtev. Trpljenja, ki ni prizadelo in zaznamovalo zgolj internirancev, temveč tudi več generacij njihovih družin in prijateljev. Vsem žrtvam in trpečim obljubljamo, da zločini, ki so bili storjeni nad njimi nikoli ne bodo pozabljeni, ampak ohranjeni v večnem spominu.« Obljubila je tudi, da se bodo soočili z odgovornostjo, da sprejmejo resnico, četudi je zelo boleča: »Obljubljamo, da bomo odgovorno bdeli nad našimi otroci, kakor tudi prihodnje generacije obvarovali vseh oblik rasizma, nestrpnosti, radikalizma in ekstremizma ter jih poučili, da se temu pogumno zoperstavijo.« Da bodo živeli v Evropi, kjer ne bo prostora za sovraštvo in vojno.

Veleposlanica Republike Francije Florence Ferrari je poudarila, da je slovesnost vsakoletna priložnost, da se spomnijo na Ljubelju interniranih zapornikov in vseh tistih, ki so trpeli in izgubili življenja v koncentracijskih taboriščih in še dodala: »Toda danes šteje predvsem povezovanje, ki nas opominja, da želimo zgraditi svet, v katerem se tovrstna tragedija ne bo več ponovila. To je tudi pomen venca, ki ga vsako leto skupaj z nemškimi kolegi položimo sem.« Zahvalila se je tudi vsem, ki so s svojimi pobudami in prispevkom pripomogli k ohranjanju spomina na dogodke na Ljubelju in si zaželela, da bi gradili Evropo miru in blagostanja.

Veleposlanica Republike Nemčije Natalie Kauther je opozorila, kako pomembno je ohranjati temno zgodovino nastanka predora skozi Ljubelj: »To taborišče je namreč del najstrašnejšega poglavja v zgodovini naše države, saj so bili Nemci tisti, ki so to storili svojim sosedom. Te zgodovine nočemo in ne smemo pozabiti. Moja država je odgovorna za to kar se je zgodilo takrat. In danes mi vsi skupaj nosimo odgovornost, da se kaj takšnega ne bo več nikoli ponovilo.«

Spregovoril je tudi veleposlanik Republike Poljske Krzysztof Olendzki. Izrazil je zahvalo za reševanje spomina na vse, ki so trpeli v koncentracijskem taborišču Ljubelj, saj so bili Poljaki poleg Francozov največja skupina ujetnikov v tem taborišču: »Sence vseh žrtev taborišča Podljubelj Mauthausen vpijejo naj se jih spominjamo. Če pa bo veliki krik tukaj izmučenega človeka Evropi obrodil sadove, se je treba soočiti z vsemi ustreznimi posledicami, ki izhajajo iz splošne deklaracije človekovih pravic. Deklaracija vsem ljudem slovesno priznava prirojeno dostojanstvo vsakega človeka, vsakomur priznava pravico, da svobodno išče resnico, spoštuje moralne norme, uresničuje pravice in zahteva življenjske pogoje, ki so vredni človeka. To so splošne, nedotakljive in neodtujljive pravice.«

Veleposlanik Rusije Timur Eyvazov je svoj čustveni nagovor v spomin vojnim žrtvam zaključil z besedami: »Naša skupna odgovornost do preteklosti in prihodnosti je, da naredimo vse, da preprečimo ponovitev teh strašnih tragedij. Naša sveta dolžnost do spomina milijonom umrlim je skupno nasprotovanje poskusom potvarjanja zgodovine druge svetovne vojne. Opravičevanje ali celo upravičevanje nacizma in nacističnih zločinov, sleherne poskuse izenačenja žrtev krvnikov, osvoboditeljev in okupatorjev, so nemoralne in nezdružljive z zavestjo normalnih ljudi.«

Prenovljena razstava o taborišču, jetnikih in civilnih delavcih

Današnje komemoracije se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je k spomeniku Obtožujem! položil venec v spomin na žrtve nacističnega nasilja. Vence so položile tudi delegacije Občine Tržič, Zveze združenj borcev za vrednot NOB Slovenje, francoskega združenja Amicale de Mauthausen ter veleposlaništev držav, katerih državljani so bili jetniki na Ljubelju.

Po slovesnosti je Tržiški muzej v kletnih prostorih nekdanje vojaške karavle tudi uradno odprl prenovljeno stalno razstavo, ki so jo v muzeju zasnovali ob lanski 75. obletnici osvoboditve taborišča. Osrednji del razstave, ki sta jo sofinancirala Ministrstvo RS za kulturo in Občina Tržič, je posvečen prikazu delovanja taborišča in jetnikom. Predstavljeni so zgodovinski kontekst, originalni predmeti iz taborišča in osebne zgodbe, pričevanja ter sporočila, ki so vzniknila v nečloveških medvojnih razmerah.

Razstava spregovori tudi o civilnih delavcih z Gorenjske, ki so bili prek uradov za delo vpoklicani v civilno taborišče, ki je stalo ob koncentracijskem. "Prav ti in številni drugi prebivalci Tržiča so pomagali jetnikom, se izkazali s svojim pogumom in solidarnostjo in so lahko zgled državljanskega poguma tudi za današnje čase," je izpostavila direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek.

 

Komentarjev 5
  • Ronald_Redding 11:32 14.junij 2021.

    Zaslužujem od 130 do 180 dolarjev na uro, tej službi sem se pridružil pred tremi meseci in v prvem mesecu sem prejel 27853 dolarjev od te službe in veste, sledite tej spletni strani ......... >>>>>>> 𝐖𝐰𝐰.𝑭𝒂𝒔𝒕𝑪𝒂𝒔𝒉7.𝐜𝐨𝐦

  • labinje 18:55 12.junij 2021.

    Sovraštvo proizvaja levica oni brez sovražnikov nemorejo obstajati zato so povojni tudi taboriščnikom sodili nekatiri imajo slab spomin.

  • mina6 17:48 12.junij 2021.

    Resnica v Sloveniji pri nekaterih še vedno nima pravice obstoja. Za te je resnica drugorazredna tema.