Do zahteve DS po ponovnem odločanju pa se bo opredelil še matični odbor za notranjo
politiko, javno upravo in pravosodje. Spomnimo, da je zahtevo po ponovnem odločanju vložilo devet
državnih svetnikov. Glede kazenskega zakonika so bili prepričani, da je bil sprejet brez soglasja
pravne stroke, to je tožilcev, sodnikov in odvetnikov, ter drugih strokovnjakov s tega področja.
Prav tako po njihovih navedbah pri sprejemu zakonika ni bilo
"izkazano, da bi tako obsežnim spremembam kazenske materialne zakonodaje svoj konsenz naklonila
tudi širša javnost". KZ po njihovem mnenju predstavlja tudi usmeritev kaznovalne politike v
avtoritarno in represivno smer.
PREBERITE:
Kazenski zakonik |
Med razlogi za sprejem veta na novelo zakona o odvetništvu pa so navajali, da je bila novela
sprejeta v nasprotju z ustavno določbo 137. člena ustave, ki govori o samostojnosti in neodvisnosti
odvetniškega poklica. Prav tako naj bi bila v nasprotju s 47. členom ustave, ki govori o svobodi
gospodarske pobude. V nasprotju pa naj bi bila tudi s konkurenčnim pravom EU.
Državni zbor je sicer kazenski zakonik sprejel 24. aprila, zanj pa je – ob obstrukciji
poslancev SD, LDS, Zares in Lipe – glasovalo 47 poslank in poslancev. Novelo zakona o odvetništvu
je podprlo 41 poslancev, 12 jih bilo proti, obravnavo pa so obstruirali poslanci LDS in Lipe. Pri
ponovnem odločanju pa koalicijski poslanci pričakujejo, da bodo zbrali dovolj glasov (47) za
sprejetje zakona, saj so podporo napovedale SDS, NSi, SLS in SNS.
13
ogledov
Poslanci spet o zakoniku
Po vetu državnega sveta na kazenski zakonik in novelo zakona o odvetništvu bo moral državni zbor o obeh zakonskih besedilih na majskem zasedanju odločati znova.
