Pravosodni minister
Aleš Zalar je pojasnil, da želi ministrstvo pregledati pravilnost in pravočasnost
opravljanja zadev Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, ne želi pa si privzemati pristojnosti
v zvezi s pravilnostjo odločitev, ki jih sprejemajo tožilci.
Zalar se čudi uporu
Po njegovem mnenju državno tožilstvo ne more delovati izolirano, saj je del izvršilne
oblasti.
"Zato se tako upiranje pravosodnemu nadzoru, ki se striktno omejuje na zadeve državnotožilske
uprave", Zalarju zdi nerazumno in neutemeljeno. Opozoril je tudi na nadzor, ki so ga v času
prejšnje vlade uvedli na koprskem tožilstvu
"brez kakršnih koli pomislekov generalne državne tožilke" .
"Tudi zato nas še posebej zanima, kakšni bodo argumenti, ki jih bo ponudilo tožilstvo sedaj, v
tem primeru, ko se upira temu nadzoru," je poudaril Zalar.
Šturm: Manever sprenevedanja
Nekdanji pravosodni minister Šturm pravi, da se uvedbe nadzora na koprskem tožilstvu ne
spomni tako natančno, da bi lahko ocenjeval Zalarjevo primerjavo.
Tudi s podrobnostmi tokratnega nadzora ni seznanjne, je pa ozadje nadzora zanj
nesprejemljivo: "S tem se pritiska na državno tožilstvo, da bi od pregona finskega novinarja
odstopilo. A o zadevi bo odločilo sodišče. In nedopustno je, da se zdaj to dogaja, ker se lahko
tako posredno vpliva na sodišče. To lahko namreč sklepa, da politika pregonu ni naklonjena."
O Zalarjevi napovedi, da ne bo preverjal, ali je državno tožilstvo odločilo prav
ali ne, temveč da bo preverjal poslovanje, način izbire tožilcev in dodeljevenja primerov, pa Šturm
meni. "To je znan manever sprenevedanja in izmikanja."
Brezigarjeva povod za nadzor
Po zavrnitvi pravosodnega nadzora mora vodja tožilstva obvestiti vlado o razlogih, zaradi
katerih meni, da tak nadzor ni možen. Vlada mora nato pridobiti mnenje generalne državne tožilke
Barbare Brezigar glede omenjene zadeve, zatem pa bo vlada dokončno odločila o tem,
ali bo ministrstvo izvedlo pravosodni nadzor ali ne.
Po Zalarjevih besedah bo pravosodni nadzor nad delom tožilstva v vseh zadevah, opravljenih od
1. januarja 2008 do 2. septembra 2009. Kot možne hujše nepravilnosti je med drugim navedel
vprašanje pravilnosti označevanja zadev kot posebej pomembnih.
Povod za uvedbo nadzora pa so bili odgovori generalne državne tožilke Brezigarjeve na
poslansko vprašanje
Cvetke Zalokar Oražem glede kazenskega pregona tožilstva zoper finskega novinarja
Magnusa Berglunda. Iz njih naj bi razbrali možne hujše nepravilnosti, Zalar pa je dejal, da je bilo
mogoče domnevati, da bi lahko šlo za ustaljeno delovno prakso Okrožnega državnega tožilstva v
Ljubljani.
Zares: Omajano zaupanje
"Preseneča nas, da Brezigarjeva ne pozna dela poslancev, katerih naloga je postavljanje
vprašanj. Nas pa ne preseneča, da je spet pokazala svojo politično pripadnost, čeprav toliko
poudarja neodvisnost in strokovnost," pa meni Cveta Zalokar Oražem iz Zaresa, ki je tožilki
postavila vprašanje:
"Zakaj RS kazensko preganja finskega novinarja?"
