"Če naredim primerjavo z Evropsko unijo (EU), lahko rečem, da je pravna in zakonodajna zaščita v Sloveniji na visoki ravni. V slovenskem prostoru se določene naloge izvršujejo, v EU pa ponekod ne. Zato prihaja tudi do kršitev, kakršnim smo v zadnjem času priča recimo v Franciji. Francija v svojem sistemu ne priznava drugih manjšin. Pri njih so 'vsi' Francozi. V Romuniji in Bolgariji zaščite manjšine ni. Če spremljamo samo zadnje lokalne volitve v Avstriji, tam zmagovalna stranka napoveduje neke ukrepe proti manjšinam. V Bolgariji trenutno rušijo nekatera romska naselja," o stanju pri nas in v Evropi pove Jože Horvat Muc iz Zveze Romov Slovenije.
Tema so prednostni ukrepi za izboljšanje vključevanja Romov v Evropi.
V Sloveniji po podatkih zveze živi okoli 10 tisoč Romov, v Evropi pa med 15 in 20 milijonov. "Romi so v EU ena najštevilčnejših manjšin in zato bi bila potrebna določena skrb. Velikokrat se pogovarjam s predstavniki romske skupnosti iz drugih držav. Vedno jim rečem, da je problem, ker Romi iz drugih držav bežijo, v Sloveniji pa Romi ne bežimo. Pri nas ni tako slabo urejeno, da ne bi imeli določene zaščite," razmišlja Horvat Muc.
Prepričan, da so storili že dovolj
Če govorimo o tem, kaj lahko države naredijo za boljše vključevanje Romov v EU, pa je na drugi strani treba razmisliti, kaj lahko naredijo Romi sami. "Mislim, da smo Romi v slovenskem prostoru naredili dovolj. Mi smo se aktivirali, organizirali in postavili določene temelje. Pred leti smo bili neaktivni, zdaj smo sogovorniki države. Postavljamo vprašanja, dajemo odgovore. Zdi pa se mi, da je vsa ta zakonodaja sicer dobro napisana, a ponekod slabo izvedena. Zakon o Romih govori o nekaterih vprašanjih glede bivalnih razmer, država pa v to ne posega, ker nima potrebnih podlag."
Ravno v teh dneh je prišlo do zanimivega zapleta glede zemljišč v Žabjaku. Lastniki nekaterih parcel, na katerih stojijo romske hiše in barake, so namreč dobili izpisek Geodetske uprave Republike Slovenije (Gurs) o nepremičninah in zdaj jih seveda skrbi, da bodo davke za te objekte morali plačati oni. Alojz Korbar, eden izmed takšnih lastnikov, ne ve, kaj naj naredi: "Če bi Romi želeli to zemljo kupiti, bi jim jo prodali. A kako razmišlja država, da nam sploh pošlje takšno obvestilo, da smo lastniki romskih bivališč?"
Horvat Muc pa na to odgovarja: "Lastnik zemljišč v Žabjaku je občina oziroma krajevna skupnost. To morajo urediti oni, ne pa romska skupnost, če niso lastniki. Za to mora poskrbeti država ali pa Romom omogočiti, da to lastništvo pridobijo."
