"Zbiramo podpise za pomoč zasvojencem z drogami," je stavek, ki ga mlajši fantje in včasih kakšno dekle v polomljeni italoslovenščini ponavljajo v številnih slovenskih mestih. Samooklicani zbiralci podpisov mimoidoče neredko prepričajo, da za domnevno pomoč zasvojencem poleg podpisa prispevajo kakšen evro. Neradodarne pa včasih sočno in po italijansko ozmerjajo.
"Humanitarca" na delu
Na dva “humanitarca” smo pred nekaj dnevi naleteli pred Mercatorjevim hipermarketom v ljubljanski Šiški. Poskušala sta pridobiti čim več podpisov in donacij ter trdila, da bo denar porabljen za pomoč zasvojencem. Ko sta opazila našega fotografa, si je eden na glavo poveznil kapuco in drugega opozoril. Fotograf ju je fotografiral, ko smo se pol ure pozneje vrnili, da bi jima zastavili nekaj novinarskih vprašanj, pa ju ni bilo več tam. Ljubljančani takšne “dobrodelneže” opažajo tudi v središču mesta, v okolici Maximarketa in na Čopovi ulici, pojavljajo pa se tudi v drugih slovenskih mestih.
Mimoidoči. Ti ne morejo preveriti, kam roma denar, ki so ga za pomoč zasvojencem darovali kar na ulici. Na zvezi za varstvo potrošnikov so pri doniranju svetovali previdnost. V društvu Stigma, ki se večinoma financira prek javnih sredstev, sicer manjši del sredstev zberejo z donacijami, vendar na stojnicah prispevkov ne zbirajo. Darovalec naj zahteva vpogled v verodostojen dokument o osebi in organizaciji, ki ji daje denar.
Brez dovoljenj
Kako je s postavitvijo stojnice in zbiranjem podpisov sredi prestolnice, smo vprašali na Mestno občino Ljubljana. Sprva so zatrjevali, da za postavitev stojnice na javni površini ni treba pridobiti nikakršnih dovoljenj, pozneje pa so nam posredovali odgovor občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, v katerem piše, da stojnice, če so postavljene na javni površini, potrebujejo dovoljenja in da do zdaj od takšnih zbiralcev niso prejeli prošnje za izdajo dovoljenja.
V Mercatorju, kjer smo jih nazadnje videli, smo spraševali, kako je s postavitvijo stojnic pred njihovimi centri. Tanja Durin je povedala, da v Mercatorju omenjenim “humanitarcem” nikoli niso dovolili zbiranja podpisov in da so ti takoj, ko so jih varnostniki opozorili, naj svojo dejavnost prenehajo, odšli.
Prijavite policiji
Ko smo zadevo preverjali na policiji, so nam povedali, da o omenjenih zbiralcih nimajo podatka, saj se policija odziva na prijave, v tem primeru pa prijave zoper “humanitarce” ni podal nihče. Občanom svetujejo, naj vsako sumljivo zbiranje denarja takoj prijavijo policiji; ta lahko goljufe preganja le na podlagi prijave, nam je povedal Sebastjan Juhant s Policijske uprave Ljubljana.
Slovenci ne zbirajo na ulici
"Za problematiko zasvojenosti z drogami bi morala skrbeti država, ne pa posamezne organizacije," menijo v društvu Up, ki pomaga zasvojenim z nedovoljenimi drogami.
Društvo financirata ministrstvo za delo in Mestna občina Ljubljana, manjši del sredstev pa pridobi s članarinami, prispevki in donacijami. Prispevkov na ulicah ne pobirajo. Prav tako društvo Svit iz Kopra – financira se prek občin Piran in Koper. Zdravljenje v društvu Svit je brezplačno, o uličnem zbiranju prispevkov – sami se sicer z njim ne ukvarjajo – pa pravijo: "Zbiranje prispevkov lahko razumemo kot del terapije, pridobivanja izkušenj zunaj zidov terapevtske skupnosti in soočanja z zavrnitvami."
