Ponosni na pokončno držo Slovenije

Predsednik ZSO Marjan Sturm je ocenil, da je odločnejša drža Slovenije glede uresničevanja ADP "dobra in pozitivna", ker je Avstrijo opozorila, da gre tudi za njeno mednarodnopravno obvezo. Izrazil je še upanje, da ima slovenska politika tudi plan B, da uveljavi nasledstvo ADP. Menil je tudi, da se vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov v Avstriji zlorablja tako na notranjepolitični kot tudi na strankarski ravni. Dodal je, da tako v Celovcu kot na Dunaju ni razumevanja za to, da bi ta problem rešili "širokogrudno in v smislu ADP".

O odločitvi sodišč se ne razpravlja
Vodja Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Karel Smolle je bil kritičen do Faymannove izjave, da je za vprašanje dvojezične topografije nujna politična rešitev. "V pravni državi o odločitvi sodišč ni več možna politična razprava," je poudaril. Dodal je, da so odločitve sodišč dokončne, politika pa je poklicana le, da te odločitve izvrši. "Pravna država sloni na teh odločitvah," je dejal Smolle.

Glede vztrajanja Slovenije pri uresničevanju ADP pa je Smolle menil, da gre za "nove poudarke". Po njegovem je bistven napredek, da je Slovenija prvič povedala, da je naslednica ADP in da mora Avstrija delovati kot pravna država. Menil je še, da je Slovenija tista, ki mora vstopiti v dialog z Avstrijo in predlagati določene rešitve.

Tudi glede slovensko-hrvaškega spora glede meje, ki sicer z dvojezičnimi napisi ni povezan, je po oceni predsednika NSKS dobro, da je Pahor poudaril, da gre za slovenske interese in da bi morala Avstrija kot prijateljska država to razumeti.

Predsednik Skupnosti koroških Slovencev (SKS) Bernard Sadovnik je dejal, da ni optimist, da bo vprašanje dvojezične topografije hitro rešeno, bo pa možno, če bo avstrijska vlada "dala signal". "Slovenska vlada je vedno dajala jasen signal. To je korektno in v podporo manjšini," je menil Sadovnik.