Emil Krušič ni več predsednik sindikata v družbi Gorenje. Nadomestil ga je Žan Zeba, ki je za 7. oktober napovedal stavko v podjetju, če vodstvo ne bo doseglo dogovora glede povišanja plač.
Skupščina konference Skei poslovnega sistema Gorenje je oblikovala
nove, skupne zahteve, ki so bile podane v času prekinitve dela.
"Te so, da dosežemo najmanj 10-odstotno zvišanje plač, izplačanih za 40-urni delovni čas, glede
na osnovo v decembru 2008, da se vrnemo na 40-urni delovnik in prehod na delovni čas, ki je veljal
pred spremembo (to za neproizvodne delavce pomeni, da delajo od 7.30 do 15.30), da se nemudoma
popravijo vse napake pri obračunu plač, ki so nastale zaradi neupravičeno odvzetega dopusta, in
plačajo ure, ki presegajo dogovorjene dni prenosa, da zahteve veljajo za vsa Gorenjeva podjetja v
Sloveniji, povsem nova zahteva pa je, da bomo, če dogovora glede plač do 7. oktobra ne bo,
napovedali stavko," je za Žurnal povedal
Žan Zeba.
Zeba je sicer nadomestil Emila Krušiča, ki je odstopil iz osebnih razlogov, potem ko se je na sindikalne predstavnike vsul plaz kritik delavcev, da so na strani uprave in ne delavcev. Zeba je predsednik Skei poslovnega sistema Gorenje.
Prejeli dodatek
Gorenje je sicer 5342 delavcem z najnižjimi plačami v proizvodnji in vsem delavcem, ki neposredno podpirajo proizvodni proces, ter tistim, ki so na začasnem čakanju na delo, izplačalo draginjski dodatek. Draginjski dodatek v višini 150 evrov neto na zaposlenega je bil izplačan v vseh proizvodnih podjetjih Gorenja v Sloveniji, vodstvo družbe pa s socialnimi partnerji nadaljuje pogovore za določitev plačne politike do konca letošnjega leta, ki naj bi se sklenila do 7. oktobra letos, so povedali v Gorenju.
Kot je že znano, so delavci Gorenja v torek spontano prekinili delo zaradi nepravilnosti pri izplačilu avgustovske plače in zahteve po višjih plačah. Po celodnevnih sredinih pogajanjih pa je uprava družbe s predstavniki sindikata in zaposlenimi sklenila sporazum o izplačilu draginjskega dodatka, ne le delavcem v proizvodnji in v neposrednih podpornih procesih z najnižjimi plačami, ampak tudi zaposlenim, ki so na čakanju doma.
Prav tako je bilo dogovorjeno, da se začnejo pogovori z vodstvom družbe za določitev plačne politike v letih 2009 in 2010, podprt je bil tudi predlog uprave o uvedbi 40-urnega delovnega tedna s 1. oktobrom letos, kar pomeni, da bo od meseca oktobra dalje obračunana polna plača za 40-urni delovnik. Uprava Gorenja je zaposlenim tudi zatrdila, da ne bo šikanirala nobenega delavca, ki je sodeloval v prekinitvi dela.
Zagožen ostro nad Lahovnika
Predsednik nadzornega sveta Gorenja Jože Zagožen je zavrnil trditve poslanca SD Bojana Kontiča, ki je povedal, da so bile izjave Zagožna o vzrokih prekinitve dela v Gorenju žaljive za Gorenjeve delavce. Zagožen naj bi namreč po Kontičevih besedah za časnik Finance povedal, da so v ozadju stavke Gorenja večinoma ženske, ki imajo veliko posojil za cunje in podobne stvari. Zagožen je sicer že v četrtek zanikal pisanje Financ.
Zagožen je zatrdil, da je ob torkovi spontani prekinitvi dela v Gorenju dejal le, da so bili zneski na plačilnih listah nizki tudi zato, ker imajo zaposleni kredite in samopomoč. Vse drugo je nesramno podtikanje, tako Zagožen. "Kontič je neke navedbe časopisa iz rumenega papirja vzel za gotovo dejstvo in se ni potrudil, da bi preveril njihovo resničnost. Kot Velenjčan je pač upal, da si bo lahko preko mojega hrbta nabiral politične točke v svoji volilni bazi. Morda bi jih tudi dobil, če bi čestital upravi Gorenja, ker je po sedmih mesecih strahovitih naporov in odrekanj vseh zaposlenih končno izvlekla Gorenje iz rdečih številk," je zapisal Zagožen.
Prvi Gorenjev nadzornik tudi očita ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku, ki ga je zaradi domnevno žaljive izjave pozval k odstopu z mesta prvega nadzornika Gorenja, da se ni potrudil prepričati o resničnosti navedb, pač pa je članek v Financah izrabil, da je še naknadno podkrepil zahtevo po odstopu nadzornega sveta.
Zeba je sicer nadomestil Emila Krušiča, ki je odstopil iz osebnih razlogov, potem ko se je na sindikalne predstavnike vsul plaz kritik delavcev, da so na strani uprave in ne delavcev. Zeba je predsednik Skei poslovnega sistema Gorenje.
Prejeli dodatek
Gorenje je sicer 5342 delavcem z najnižjimi plačami v proizvodnji in vsem delavcem, ki neposredno podpirajo proizvodni proces, ter tistim, ki so na začasnem čakanju na delo, izplačalo draginjski dodatek. Draginjski dodatek v višini 150 evrov neto na zaposlenega je bil izplačan v vseh proizvodnih podjetjih Gorenja v Sloveniji, vodstvo družbe pa s socialnimi partnerji nadaljuje pogovore za določitev plačne politike do konca letošnjega leta, ki naj bi se sklenila do 7. oktobra letos, so povedali v Gorenju.
Kot je že znano, so delavci Gorenja v torek spontano prekinili delo zaradi nepravilnosti pri izplačilu avgustovske plače in zahteve po višjih plačah. Po celodnevnih sredinih pogajanjih pa je uprava družbe s predstavniki sindikata in zaposlenimi sklenila sporazum o izplačilu draginjskega dodatka, ne le delavcem v proizvodnji in v neposrednih podpornih procesih z najnižjimi plačami, ampak tudi zaposlenim, ki so na čakanju doma.
Prav tako je bilo dogovorjeno, da se začnejo pogovori z vodstvom družbe za določitev plačne politike v letih 2009 in 2010, podprt je bil tudi predlog uprave o uvedbi 40-urnega delovnega tedna s 1. oktobrom letos, kar pomeni, da bo od meseca oktobra dalje obračunana polna plača za 40-urni delovnik. Uprava Gorenja je zaposlenim tudi zatrdila, da ne bo šikanirala nobenega delavca, ki je sodeloval v prekinitvi dela.
Zagožen ostro nad Lahovnika
Predsednik nadzornega sveta Gorenja Jože Zagožen je zavrnil trditve poslanca SD Bojana Kontiča, ki je povedal, da so bile izjave Zagožna o vzrokih prekinitve dela v Gorenju žaljive za Gorenjeve delavce. Zagožen naj bi namreč po Kontičevih besedah za časnik Finance povedal, da so v ozadju stavke Gorenja večinoma ženske, ki imajo veliko posojil za cunje in podobne stvari. Zagožen je sicer že v četrtek zanikal pisanje Financ.
Zagožen je zatrdil, da je ob torkovi spontani prekinitvi dela v Gorenju dejal le, da so bili zneski na plačilnih listah nizki tudi zato, ker imajo zaposleni kredite in samopomoč. Vse drugo je nesramno podtikanje, tako Zagožen. "Kontič je neke navedbe časopisa iz rumenega papirja vzel za gotovo dejstvo in se ni potrudil, da bi preveril njihovo resničnost. Kot Velenjčan je pač upal, da si bo lahko preko mojega hrbta nabiral politične točke v svoji volilni bazi. Morda bi jih tudi dobil, če bi čestital upravi Gorenja, ker je po sedmih mesecih strahovitih naporov in odrekanj vseh zaposlenih končno izvlekla Gorenje iz rdečih številk," je zapisal Zagožen.
Prvi Gorenjev nadzornik tudi očita ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku, ki ga je zaradi domnevno žaljive izjave pozval k odstopu z mesta prvega nadzornika Gorenja, da se ni potrudil prepričati o resničnosti navedb, pač pa je članek v Financah izrabil, da je še naknadno podkrepil zahtevo po odstopu nadzornega sveta.
