Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanja in kultureSVIZ nima mnenja do te ideje. Sam lahko rečem, da predlog o 20-odstotnem znižanju učne snovi po moji presoji nima strokovne podlage. Naši učni programi so postavljeni tako, da je treba doseči cilje. Vprašljivo je, kako bo mogoče pri takem, preko prsta določenem znižanju, doseči iste cilje ali enako kakovost. To bo moral minister pojasniti, ker več kot same ideje, ki je očitno brez strokovne podlage, ne poznamo.
Šole. Septembra 2011 bo v osnovnih šolah (OŠ) predvidoma zaživela ideja šolskega ministra Igorja Lukšiča o zmanjševanju učne snovi za dvajset odstokov. Po njegovih besedah ima Zavod za šolstvo leto dni časa, da za posamezne predmete ugotovi, katere so priroitete, ki spadajo v splošno izobrazbo in kaj se lahko izloči iz učnega načrta.
“Osnovna ideja je, da zmanjšamo učno snov in hkrati utrjujemo osnovno znanje,” pojasnjuje in dodaja, da se bo zahtevnost pri obstoječi snovi povečala.
Snov se je samo nabirala
“Zmanjševanje je potrebno zato, ker se je v zadnjih 15-ih letih v šolah nabralo ogromno snovi,” ugotavlja Lukšič. “Zgodi se na primer prometna nesreča in Ministrstvo za notrabnje zadeve ali promet želita nov predmet o prometni varnosti,” pravi. Ker jim ne uspe, takšne vsebine rinejo v že obstoječe predmete. Lukšič pojasnjuje, da je dvajset dostotkov formuliral le kot politični cilj, je pa zdaj na strani strokovnjakov, da ugotovijo, katere so prioritete. “Zaenkrat je to za OŠ, razpravljamo pa o tem, kako bi učno snov zmanjšali še na srednjih šolah,” je sklenil.
Milan Zver, bivši minister za šolstvo in šport, SDSPrva reforma je bila narejena že v času prejšnje vlade v obliki prečiščenih, razbremenjenih in bolj učinkovitih učnih načrtov, ki jih je potrdil Strokovni svet za splošno izobraževanje. Pri tem je sodelovalo 30 tisoč učiteljev in prek 300 uglednih strokovnjakov, projekt je stal več kot 300 tisoč evrov. Menim, da je bila reforma učinkovita, aktualni minister pa iz neznanih razlogov učnih načrtov, ki so v prid učencu in učitelju, noče objaviti, temveč naroča pisanje novih učnih načrtov. S tem minister izraža nezaupanje učiteljem in ignorira Strokovni svet.
Učitelj je strokovnjak
“Moje strokovno mnenje je, da bi učni načrti lahko ostali takšni kot so,” ocenjuje ravnateljica novomeške OŠ Grm, Sonja Simčič. Po njenih besedah so v šoli potrebni cilji, ki jih mora otrok doseči, učitelj pa je toliko strokovnjak, da lahko iz učnega načrta izbira snov, za uresničitev načrta.
“To je težko komnetirati, na take stvari je treba gledati celostno. Manj razdrobljenosti, pa večpovezanosti med predmeti, zagotovo je minister mislil na tak način,” pa komentira ravnateljica ljubljanske Gimnazije Vič Alenka Krapež.
Tudi učitelji skeptnični
”Opažam, da učenci niso toliko preobremenjeni, kot so nezainteresirani in nemotivirani,nisem pa prepričana, da je rešitev v zmanjšanju obsega učne snovi,” meni Nevenka Dušak, učiteljica matematike ter tehnike in tehnologije na Osnovni šoli Nove Fužine. Kot pravi, so otroci sposobni sprejeti ogromno informacij, predvsem prek spleta, ne znajo pa ločiti, katere jim koristijo, niti se ne zavedajo, da bi ta čas lahko bolje izkoristili.
Prepričana je, da se otrokom danes prevečpopušča, prevečse jim dovoli. “S strani staršev bi potrebovali večreda in doslednosti, pa bi tudi otroci postopoma spremenili svoje vrednote,” je še dejala učiteljica.
“Nisem pristaš zmanjšanega obsega učne snovi, treba pa bi bilo korenito spremeniti maturo, saj so dijaki s slovenščino preobremenjeni,” pa je dejal Peter Peterka, profesor slovenščine na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani.
