Nekateri igralci Jugoplastike

T. Kukoč, D. Radja, Z. Savić, Ž. Tabak, R. Tvrdić, P. Skansi, D. Ivanović, L. Pavićević, V. Perasović, N. Prkaćin, R. Leni Ukić, Z. Sretenović, P. Naumoski, N. Vujčić, D. Mršić, O. Hill, G. Kalamiza.

Ko v Evroligi govorimo o najboljših, najtrofejnejših in najatraktivnih moštvih zagotovo ne moremo mimo Jugoplastike , ekipe, ki je konec 80. let in v začetku 90. premagovala vsa najboljša evropska moštva, na čelu z Maccabijem , Arisom in Barcelono . Nekoliko mlajši košarkarski navdušenci Jugoplastiko zdaj poznajo pod imenom KK Split Croatia Osiguranje , moštvo je v 60-letni zgodovini sicer spreminjalo ime, nihče pa ne more spremeniti oziroma izbrisati dosežkov, ki so jih v preteklosti dosegli splitski košarkarji. Med drugim so kar trikrat zapored postali evropski prvaki, dvakrat so dobili Pokal Radivoja Koraća , sedemkrat so postali tudi državni prvaki, kar desetkrat pa so slavili v državnem pokalnem tekmovanju.

Trener Božidar Maljković je prebudil Jugoplastiko, ki je zadnji naslov prvaka Evrolige lahko osvojila tudi brez njega. © AFP

Začelo se je s porazom proti Ignisu
Klubska zgodovina sega v leto 1945, ko se je postopoma ustanavljala amaterska košarkarska ekipa. Po treh letih je nastal košarkarski klub Hajduk , ki se je leta 1949 preimenoval v KK Split . V prvih letih so igrali v nižjih ligah, v sezoni 1963/64 pa se je košarkarjem iz Splita uspelo uvrstiti v najboljšo jugoslovansko ligo. Tri leta zatem so vodilni možje kluba našli novega sponzorja in ekipa se je leta 1967 preimenovala v Jugoplastiko. To ime pa bo za vedno z zlatimi črkami zapisano tako v jugoslovansko kot v evropsko košarkarsko zgodovino.

Leta 1972 so košarkarji iz Splita prvič nastopili v finalu najmočnejše evropske lige, ki je potekala v Tel Avivu . Prav na zadnji stopnički jih je ustavila ekipa Ignisa iz Vareseja . Splitčani so že takrat nakazali, da imajo velike ambicije, ki so jih kasneje še daleč pripeljale. Štiri leta kasneje je prišla tudi prva evropska lovorika, in sicer pokal Radivoja Koraća, ki so ga dobili dvakrat zapored.

	Vedel sem, da se bomo v finalu srečali z Barcelono, ki je imela odlične igralce. Vendar pa sem vedel da jih bomo premagali. Barcelona na pomembnih tekmah ugoplastike pač ni mogla premagati. Toni Kukoč

Trikrat zapored na vrhu Evrope
Kot smo že omenili je največji uspeh splitskega kluba zagotovo osvojitev naslova evropskega prvaka. Prvič jim je to uspelo leta 1989, vajo pa so ponovili še v naslednjih dveh sezonah. S tem so se izenačili z ASK Rigo , edinim košarkarskim klubom, ki je kar trikrat zapored postal evropski prvak. V vseh teh, nadvse uspešnih letih, so pri Jugoplastiki na košarkarski trg spravili številne igralce, ki so kasneje igrali vidnejše vloge povsod po svetu. Kdo pa ne pozna Dina Radje , Tonija Kukoča , Zorana Savića, Velimirja Perasovića ? Vsi ti so prvič zablesteli prav v dresu Jugoplastike.

Prva žrtev: Maccabi
Leta 1989 je zaključni turnir Evrolige gostil nemški München . V prvi polfinalni tekmi sta se pomerila Barcelona in Jugoplastika. Splitčani so se povsem zasluženo, z rezultatom 87:77, uvrstili v finale, kjer so se srečali z Maccabijem iz Tel Aviva. Šesti april, dan, ko se je igral finale, pa bo vsem navijačem Jugoplastike zagotovo ostal v spominu. Varovanci Božidarja Maljkovića so tekmo dobili s 75:69, kar jim je prineslo prvi naslov v najmočnejšem evropskem košarkarskem tekmovanju. Na odločilni tekmi sta blestela predvsem Dino Radja, ki je dosegel 20 točk in deset skokov. Svoj delež je z 18 točkami prispeval tudi Toni Kukoč. Kratek povzetek te tekme si lahko ogledate tudi v spodaj objavljenem filmu.


Prvaki tudi brez Maljkovića
Leto kasneje so se košarkarji Jugoplastike spet znašli na zaključnem turnirju, ki je tokrat potekal v Zaragozi . V polfinalu so s 101:83 dobesedno razbili Limoges , v finalu pa so se srečali z Barcelono. Špance so premagali z 72:67. Tudi leto 1991 je bilo za Jugoplastiko zelo uspešno. Zaključni turnir se je odvijal v Parizu , Jugoplastika, pa je tam nastopala pod drugim imenom, in sicer kot POP 84 Split .

	Naredili smo načrt in nihče nas ni mogel ustaviti. Sploh ni bilo pomembno, kdo nam je stal nasproti. Preprosto smo vedeli, da nam je usojeno dobiti Evroligo. Toni Kukoč

Moštvo sta zapustila Dino Radja in trener Maljković, katerega mesto je zasedel Željko Pavličević . Pod njegovim vodstvom so se splitski košarkarji v polfinalu srečali s Scavolinijem in ga tudi premagali. Finale pa je bil ponovitev finala iz Zaragoze. Španska Barcelona, ki jo je tokrat treniral prav prejšnji trener Jugoplastike Maljković, je še enkrat več padla. Tokrat s 70:65. S tem se je prevlada Splitčanov tudi končala, saj jih je naslednje leto na evropskem prestolu zamenjal beograjski Partizan .

Toni Kukoč je prestopil v NBA, kjer  je zablestel v dresu Chicaga. © AFP

Maljković in Zdovc v Limogesu
Trener Božidar Maljković, ki je Jugoplastiko prevzel leta 1986 in jo pripeljal do dveh naslovov v Evroligi, se je leta 1991 preselil k Barceloni. Od tam ga je pot vodila v francoski Limoges, kjer je v tistih letih igral tudi Jure Zdovc . Skupaj sta leta 1993 osvojila Evroligo. Maljković je v tem tekmovanju zadnjič slavil leta 1996, tokrat s Panathinaikosom . V naslednjih letih je bil tudi trener Unicaje in Reala iz Madrida . Trenutno je brezposeln, potem ko se je po bolečem porazu na zaključnem turnirju proti Panathinaikosu razšel z njegovim zadnjim moštvom, Tau Ceramico .

Zanimivo je, da je tu vse do prihoda Maljkovića trenerski posel opravljal Velimir Perasović, ki je bil kot košarkar član Jugoplastike v njenih najboljših letih. Perasović je po zadnjem osvojenem naslovu odšel v Španijo, najprej v CB Breogan , leta 1993 pa v Tau, kjer je igral štiri leta. Kasneje je menjal kar nekaj klubov, vse dokler ni takoj po upokojitvi za nekaj časa prevzel vlogo menedžerja v nekdanji Jugoplastiki. Vendar na tem mestu ni zdržal dolgo in se je podal v trenerske vode k Tau Ceramici, ki jo je pripeljal vse do zaključnega turnirja Evrolige. Perasović je zdaj trener Estudiantesa .

Duško Ivanović je postal nadvse uspešen trener. © AFP

Kot najbrž večina košarkarskih navdušencev ve, je tudi Duško Ivanović postal trener, v zadnjem času je to funkcijo opravljal pri  Barceloni, ki pa ga je nedolgo tega odpustila. Zoran Savić, ključni mož za zmago v finalu Evrolige leta 1990, je po Jugoplastiki zamenjal kar nekaj ekip, med drugim je leta 1997 s Kinderjem postal evropski prvak. V zadnjem času opravlja vlogo generalnega menedžerja košarkarskega kluba Barcelone.

Radja ostaja zvest splitski košarki
Toni Kukoč, ki se je uveljavil prav v Jugoplastiki, je bil eden ključnih mož pri vseh treh osvojenih evropskih naslovih, po tretjem zmagoslavju pa se je preselil v Benetton , s katerim je leta 1993 v finalu zaključnega turnirja Evrolige izgubil prav proti Maljkovićevemu Limogesu. Kukoč je istega leta postal MVP tega tekmovanja. O karieri tega košarkarja najbrž nima smisla izgubljati besed. Leta 1993 je končno prestopil v ligo NBA , čeprav so ga Chicago Bullsi , s katerimi je osvojil kar nekaj prstanov, na naboru izbrali že tri leta prej. Na začetku novega tisočletja je prestopil k Philadelphii , od tam pa se je preselil k Atlanti . Svoje ameriško popotovanje je končal pri Milwaukee Bucksih . Upokojil se je 12. septembra 2006.

Dino Radja se je po nekaj letih uspešnega igranja v ligi NBA vrnil domov in kariero zaključil prav pri splitskemu moštvu, katerega lastnik je zdaj. © AFP

	Leta 1991 smo imeli težave priti v finale, saj so nas zapustili številni igralci. Kljub temu, da smo bili po kakovosti slabši, pa smo zaupali v naše sposobnosti in tako še enkrat premagali Barceolono. Toni Kukoč

Poleg Kukoča je eno vidnejših vlog v Jugoplastiki odigral tudi leto dni starejši Dino Radja, ki je sodeloval pri osvojitvi prvih dveh naslovov prvaka. Leta 1990 je odšel v italijanski Virtus , tri leta kasneje je postal član Celticsov iz Bostona , ki so ga štiri leta zatem hoteli prodati Philadelphii, vendar Radja ni prestal zdravniških testov in kmalu se je vrnil v Evropo , kjer je zamenjal kar nekaj klubov. Kariero je končal leta 2003 v domačem splitskem klubu. Zdaj je prav Radja lastnik v 80. in na začetku 90. let najboljšega evropskega moštva, torej nekdanje Jugoplastike.