SID banka, ki je zadolžena za izvajanje sheme, je 15. in 24. junija povabila banke k sodelovanju na
prvih dveh avkcijah za pridobitev deležev jamstvene kvote. Ta teden pa se je bankam iztekel rok za
oddajo seznamov predlaganih posojil po drugi avkciji.
Razpisana kvota jamstev v prvi avkciji je bila 60 milijonov evrov, stopnja najvišjega
tveganja, ki ga za to avkcijo prevzema država, je 50-odstotna. V drugi avkciji pa je bilo bankam
ponujenih za 150 milijonov evrov državnih jamstev, država pa je prevzela največ 40 odstotkov
tveganja. Obe avkciji sta bili izvedeni za vse tri bonitetne razrede skupaj (A, B in C).
Na povabilo SID banke se je v prvi avkciji odzvalo 14 bank z 20 ponudbami. Uspešne so bile
tri ponudbe, in sicer z več kot 60-odstotnim deležem prevzetega tveganja bank, kar pomeni, da je
država prevzela največ 40 odstotkov tveganja. Banki, ki jima je bila dodeljena jamstvena kvota, sta
bili Unicredit banka Slovenije in Banka Koper.
Država prevzema tveganje
|
|
Jamstvena shema je krizni ukrep države, ki je namenjen prevzemanju določenega deleža tveganj s strani države. S tem se posredno omogoča tudi bankam, da določen del tveganja kredita prenesejo na državo. Podjetja in zadruge naj bi tako lažje pridobivali nove dolgoročne kredite za obratna sredstva in investicije. |
Pri drugi avkciji pa se je za jamstveno kvoto potegovalo 13 bank s 23 ponudbami. Uspešnih je bilo deset ponudb, in sicer z več kot 65-odstotnim deležem prevzetega tveganja bank, kar pomeni, da je država prevzela največ 35 odstotkov tveganja. Banke, ki jim je bila dodeljena jamstvena kvota, so bile Unicredit banka Slovenija, Deželna banka Slovenije, Abanka Vipa, NKBM, Hypo Alpe Adria Bank in Factor banka.
Na ministrstvu za finance na podlagi poročil SID banke ugotavljajo, da sta bili kvoti iz prvih dveh avkcij le deloma izkoriščeni. Skupno je bilo odobrenih (oziroma je v postopku odobritve) za 132,7 milijona evrov kreditov podjetjem.
Minister za finance Franc Križanič je sicer nedavno izrazil pričakovanje, da bo jamstvena shema vendarle razbila posojilni krč, ki v luči finančne krize še naprej duši slovensko gospodarstvo.
