Premikov na bolje v severnoprimorskih podjetjih v kratkem še ne bo. Velike težave z likvidnostjo. Premalo konkurenčni.
Kriza jih je obšla |
|
Visokotehnološko. Podjetja Instrumentation Technologies iz Solkana, ki je tudi dobitnik primorsko-notranjske gazele, kriza ni resno prizadela. Njihovi projekti so namreč naravnani dolgoročno, trenutno so sredi razvojnega ciklusa, projekti njihovih strank pa so financirani iz sredstev tujih držav. |
Da se gospodarsko stanje v regiji vidno še ne izboljšuje in da so polletni rezultati precej slabši od lanskih, ugotavlja tudi Igor Blažina, direktor območne gospodarske zbornice Postojna, ki zastopa podjetnike na področju Notranjsko-kraške regije. "Več smo pričakovali od jamstvene sheme za podjetja, ki je predvidevala, da bi denar prišel tudi v mala in srednja podjetja, a ta ukrep ni zaživel. Podjetja se poskušajo prilagajati razmeram z izkoriščanjem notranjih rezerv, zmanjševanjem stroškov ... Večjega odpuščanja zaenkrat še ni bilo."
Država ni dala impulza
Tomaž Može, direktor primorske gospodarske zbornice, meni, da pozitivnih premikov, ki se kažejo na svetovni ravni, pri nas še nismo zaznali. Kot opaža, so se plačilni roki podaljšali, likvidnost je slaba, gospodarskega zagona ni.
"Naša država ni dala impulza gospodarstvu. Zdi se, kot da vlada ne obvlada kriznega menedžmenta. Nemčija je na primer dala zagon gospodarstvu s tem, ko je vplivala na pospešitev prodaje avtomobilov. Pri nas znanje je, ni pa dovolj poguma za sprejem pravih odločitev," komentira Može.
"Plačil ni"
"Vsak dan je težje, bojim se, da bo še slabše. Plačil ni. Banke ne stojijo za nami," pravi podjetnik Vinicio Bernetič iz Lucije, ki se ukvarja s proizvodnjo orodij. Bernetičevo podjetje, ki je v veliki meri vezano na Italijo, sodeluje pa tudi s Cimosom, Lamo in Gorenjem, opaža kar 60-odstotni padec prodaje. "Pred dopusti je kazalo na bolje, zdaj pa je stanje spet slabše."
Mitja Strohsack, prokurist pohištvenega podjetja Brest Cerknica, ocenjuje, da se je padanje sicer ustavilo, a da še lep čas ni pričakovati izboljšanja. "Državna pomoč je bila usmerjena predvsem v blažitev socialne stiske, treba pa bi bilo ustvariti razmere za konkurenčnost gospodarstva, da bi se lahko spopadlo s svetovnim trgom," meni Strohsack in dodaja, da je gospodarstvo davčno preobremenjeno, podjetij, ki ustvarjajo dodano vrednost, pa premalo.
