Glede na to, kako radikalne so zahteve sodnikov oziroma stavkovnega odbora, mislim, da bo sodniško stavko izjemno težko oziroma skoraj nemogoče preprečiti. Gregor Virant

Znova se bodo srečali čez teden dni, ko naj bi se pogovarjali o ponudbi, ki naj bi jim jo do takrat posredovala vladna stran. O tem, kakšna bi lahko bila ta ponudba, Virant ni želel govoriti, saj jo bodo najprej predstavili sodnikom. Obenem dodaja, da manevrskega prostora pri osnovnih oziroma fiksnih plačah praktično ni. Po njegovih besedah so sodniki ustrezno umeščeni v plačni sistem. So pa možnosti, ki jih je prinesel novi sistem na področju nagrajevanja povečanega obsega dela in nadpovprečne delovne uspešnosti. Po Virantovih besedah je tu velik manevrski prostor in tu naj bi bilo sodnikom v letošnjem proračunu na voljo šest milijonov evrov.

Stavko bo nemogoče preprečiti
"Glede na to, kako radikalne so zahteve sodnikov oziroma stavkovnega odbora, mislim, da bo sodniško stavko izjemno težko oziroma skoraj nemogoče preprečiti," je na novinarsko vprašanje, ali bo stavko poskušal preprečiti, odgovoril minister. Pri tem je opozoril, da so sodniki funkcionarji in se njihove plače urejajo z zakonom, ne s kolektivno pogodbo.

Roblekova je o pripravljenosti na popuščanje pri zahtevah pojasnila, da je vse odvisno od ponudbe. "Zaenkrat vam o tem ne morem reči ničesar, saj mi vendarle izhajamo iz odločbe iz ustavnega sodišča," je med drugim dejala.

Kaj želijo sodniki?

Plača najnižje uvrščenega okrajnega sodnika naj se izenači s plačo, ki ustreza plači za 49. plačni razred po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. Plača najnižje uvrščenega okrožnega sodnika naj se določi v višini, ki ustreza 51. plačnemu razredu. Plača višjega sodnika naj ustreza 57. plačnemu razredu in plača vrhovnega sodnika 63. plačnemu razredu. Druge razvrstitve sodnikov se temu ustrezno prilagodijo.

Boljša plača le nadpovprečnim
Virant je sicer že ob prihodu na sestanek, ki se ga je udeležil tudi državni sekretar s pravosodnega ministrstva Robert Marolt, dejal, da je na prvi pogled očitno, da so zahteve nesprejemljive. Poudaril je, da nikakor ne bodo pristali na to, da se sodniki izločijo iz enotnega plačnega sistema. Prav tako ne bodo pristali na dvig fiksnih plač. Napovedal je, da bodo vztrajali, da se izboljša plačni položaj tistim sodnikom, ki delajo nadpovprečno.

Stavkovni odbor vseh slovenskih sodnikov je na seji 14. maja ugotovil, da 809 od 1095 sodnikov podpira stavko. S tem je bil presežen prag 50-odstotne podpore, ki je potrebna za razglasitev stavke. Stavkovne zahteve sodnikov se nanašajo na plače. Te naj bi ohranjale realno vrednost in razmerje s povprečno slovensko plačo, prav tako pa naj bi bile primerljive s plačami poslancev in ministrov.

Ustavni spor, ne stavka
Med bolj izpostavljenimi sodniki stavke ne podpira predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, ki se sicer strinja s stališčem sodniškega odbora, da so plače sodnikov v primerjavi s plačami nosilcev v zakonodajni in izvršni veji oblasti prenizke, vendar meni, da bi morali sodniki svoje cilje doseči z ustavnim sporom, ne pa s stavko.