Na triurni seji je vlada socialnim partnerjem med drugim predstavila ukrepe za zagotovitev preživetja izvoznega gospodarstva ter ohranitev konkurenčnosti na trgih. Vlada predlaga začasno znižanje prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko zavarovanje, ki bi ga nadomestila država iz proračuna. To je po besedah ministra za razvoj Mitje Gasparija "najbolj direktna likvidnostna pomoč podjetjem".

"Če ne bo ustreznega soglasja socialnih partnerjev za določene zakonske projekte, bo treba razmisliti o alternativah. Vendar veliko prostora za različne ukrepe od teh, ki smo jih predlagali, ta trenutek ni," je dejal Gaspari. V petek bodo na seji ESS socialne partnerje skušali dodatno seznaniti z gradivi, ki jih vlada pripravlja, pojasnili naj bi tudi razloge za izbor ukrepov, ki imajo po oceni vlade največji učinek na zaposlenost in gospodarsko rast.

Seznanili tudi parlamentarne stranke
O paketu ukrepov so v sredo razpravljali tudi predsedniki parlamentarnih strank in poslanca narodnostnih manjšin. Predsednik SDS Janez Janša je izrazil zadovoljstvo nad tem, da bo paket ukrepov že v ponedeljek obravnaval DZ. "V SDS se z večino ukrepov strinjamo, pri vprašanju znižanja davkov na dohodek pravnih oseb in davčnih olajšav se nekoliko razhajamo," je dodal. Janša je še izpostavil, da morajo biti ukrepi naravnavnani ne samo kratkoročno (na blaženje posledic krize), ampak tudi dolgoročno – na prestrukturiranje slovenske ekonomije.

Predsedniku Zaresa Gregorju Golobiču pa se zdi pomembno, da predlagani sveženj vsebuje tudi ekološko dimenzijo: "Še pred to krizo je bil svet soočen z izzivom prehoda v nizkoogljično družbo. Predlagani ukrepi tega izziva ne puščajo vnemar."

Paket ukrepov je v preteklih dneh oblikovala tako imenovana krizna skupina ministrov, potem ko je vlada opravila pogovore s predstavniki delodajalcev, sindikatov in drugih skupin, od katerih je želela izvedeti, kakšna so njihova pričakovanja, da bo ravnala v času negotovosti. Delodajalci med najbolj nujnimi izpostavljajo ukrepe s področja kreditne aktivnosti bank in likvidnosti gospodarstva, davčne politike ter trga dela. Sindikati so svoje predloge uskladili predvidoma dopoldne. Predsednika ZSSS in Pergama, Dušan Semolič in  Dušan Rebolj, sta pred tem povedala, da je med stališči sindikatov sicer nekaj razlik, ki pa da niso nepremostljive.

V igri je 400 milijonov
O paketu ukrepov sta se premier Borut Pahor in minister za gospodarstvo Matej Lahovnik v torek na skupščini Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije pogovarjala s predstavniki obrti in malih podjetij. Ob upoštevanju maastrichtskega kriterija, ki dovoljuje proračunski primanjkljaj v višini treh odstotkov BDP, ostaja vladi za razbremenitev gospodarstva približno 400 milijonov evrov, je povedal Lahovnik. Kot je dodal, so predlogi različni, vlada pa bo upoštevala, da bo recesija na naših ključnih trgih lahko tudi daljša, kot se zdi.

Vlada bo paket ukrepov v četrtek dopoldne dala še v preučitev gospodarskemu strateškemu svetu, ki bo o njih podal svoje mnenje, nato pa jih bo dokončno oblikovala krizna skupina ministrov, ki jo sestavljajo ministri za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, za finance Franc Križanič, za gospodarstvo Matej Lahovnik, za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik ter za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič.