V krvavem obračunu kitajske ljudske armade z demonstranti, večinoma študenti, delavci in intelektualci, poimenovanem tudi "pokol na Trgu nebeškega miru", je 4. junija 1989 umrlo več sto ljudi. Natančne številke niso znane in so odvisne od tega, s kom se pogovarjate. Kitajske oblasti govorijo o največ 300 žrtvah, ameriški tisk navaja okoli tisoč mrtvih, kitajske nevladne organizacije pa trdijo, da je bilo žrtev več kot 3000. V javnosti so še vedno pogosta ugibanja, da je število mrtvih na Trgu nebeškega miru in kasnejših obračunih oblasti z disidenti dosegalo celo številko 10 tisoč.
Poteptana kitajska pomlad
Več tisoč protestnikov je na večtedenskih protestih, ki so vključevali tudi
gladovno stavko, od vladajoče komunistične partije zahtevalo uvedbo političnih in gospodarskih
reform, ki bi Kitajsko modernizirale ter pripeljale na pot demokracije, spoštovanja človekovih
pravic in tržne ekonomije. Zahtevali so tudi politične reforme, s katerimi bi oslabili brezmejni
vpliv komunistične partije v družbi in se spopadli s korupcijo, ki jo je razjedala. Protestniki so
se delno zgledovali po Sovjetski zvezi, ki je v tem času pod Mihailom Gorbačovom s perestrojko in
glasnostjo doživljala preporod in začetek tranzicije v demokracijo.
4. junij navaden dan
Za Kitajce je govorjenje o obračunu še vedno tabu. Kitajska komunistična partija je
takoj po dogodku prepovedala tuje medije v državi, izvedla množične aretacije podpornikov
protestnikov in popolnoma nadzirala poročanje domačih medijev. Še danes o dogodkih na Kitajskem ne
govorijo in 4. junij mine neopažen, na dogodke pa spominja le povečano število policistov, ki
patruljirajo na Trgu nebeškega miru. Tradicionalno spominsko slovesnost s prižiganjem sveč za umrle
pripravljajo le v dolgoletni britanski koloniji Hong Kongu, ki je zdaj del Kitajske, a je ohranil
del suverenih pravic.
Oglejte si video takratnih dogodkov: