Skupno domače trošenje je do konca lanskega tretjega četrtletja zadržalo hitro dinamiko. K temu je
verjetno največ prispevalo trošenje države, ki se je po nizki rasti v prvem polletju v lanskem
tretjem četrtletju krepko pospešilo. Tudi izvozno trošenje je v tretjem četrtletju doseglo najvišjo
lansko dinamiko, kar je prispevalo k zelo hitri rasti skupnega končnega povpraševanja. Primanjkljaj
v blagovni menjavi se ob rekordnih stopnjah rasti izvoza in uvoza pospešeno povečuje. Posebno
kritično je njegovo povečevanje v menjavi z drugimi članicami EU, saj je z njimi oktobra lani
znašal že 332 milijonov evrov. Izvozna in skupna naročila so se decembra lani znižala, kar nakazuje
umiritev gospodarske rasti. Raven izvoznih in skupnih naročil je bila namreč decembra lani precej
višja kot v enakem mesecu v obdobju med letoma 2001 in 2005.
Se cene še ne bodo umirile?
Proti koncu leta 2007 se je osnovna inflacija okrepila, cenovna pričakovanja se
znova obračajo navzgor. Število anketiranih, ki pričakujejo rast, je precej večje kot število
tistih, ki je ne. Tudi cenovni pritiski pri proizvajalcih ne popuščajo; pričakovane cene v
predelovalnih dejavnostih so konec leta 2007 dosegle najvišje vrednosti v zadnjih 11 letih. K temu,
da inflacija v Sloveniji presega inflacijo v območju evra, sta največ prispevali preseganji pri
hrani in storitvah ter zelo majhno preseganje pri energiji.
Gospodarski optimizem niha
|
Oktobra se je v Sloveniji obnovila prej prekinjena rast industrijske proizvodnje, k temu je nekaj pripomogel tudi en delovni dan več. Gospodarska gibanja ob tem napovedujejo, da se bo rast industrijske proizvodnje v letu 2008 upočasnila. Sicer bodo v vsem letu trije delovni dnevi več kot lani, kar bo vplivalo na nekoliko višjo raven industrijske proizvodnje.