Slavnostni govornik na proslavi ob 90. obletnici združitve prekmurskih Slovencev predsednik DZ Pavel Gantar je opozoril, da tveganje ob izkoriščanju razvojnih potencialov ne sme iti na račun ljudi.
Na proslavi ob 90. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
- udeležili so se je tudi predsednik republike
Danilo Türk s soprogo, premier
Borut Pahor, ministri
Igor Lukšič,
Majda Širca in
Ljubica Jelušič, predsednik računskega sodišča
Igor Šoltes, evropski poslanec
Zoran Thaler ter več poslancev v DZ - je Gantar najprej spomnil, da so se
Prekmurci pod tujim gospostvom dolga stoletja politično, gospodarsko in kulturno razvijali ločeno
od matičnega naroda. Kljub temu pa so
˝narodno zavest in pripadnost slovenstvu ohranili vse do zgodovinsko pomembne priključitve k
matičnemu narodu˝.
˝Prekmurje je pred dilemo˝
Slavnostni govornik pa se je ozrl tudi na sedanjost. ˝Ne morem se izogniti prepričanju, da se ob usodi najbolj znamenitega, za Prekmurje celo ikonskega podjetja - 'naše Mure'-, ki je bila dolga desetletja znanilec razvoja, izrisujejo nove, širše in ne samo na to podjetje vezane odločitve. Od teh bo odvisno boljše življenje Prekmurk in Prekmurcev,˝ je napovedal.
Postavlja se dilema, meni Gantar: ˝Ali podaljševati obstoječe stanje, dokler je mogoče, z enim samim ciljem, da nam ne bi šlo slabše, kot nam gre danes; ali pa se oprijeti novih razvojnih razmišljanj in poti, ki bodo izkoristile speče potenciale, ki jih Prekmurje nedvomno ima.˝ Če želimo izkoristiti razvojne potenciale, se moramo, tako Gantar, ˝osvoboditi spon, znati tvegati in pri tem posebej paziti, da nakopičeno znanje, spretnosti in izkušnje ob prestrukturiranju podjetij ne zaidejo v pozabo, ampak da se oživijo na novih temeljih˝.
˝Znati je treba tvegati˝
Tveganje pa se ˝ne sme dogajati na plečih ljudi, ki so že do sedaj plačali najvišjo ceno in so soočeni z negotovostmi, ki jih prinaša preobrazba˝. To tveganje je smiselno in bo lahko uspešno le, če bodo tisti, ki že danes in ne po lastni volji najbolj tvegajo in prenašajo bremena zatečenega stanja, v prihodnosti na boljšem in ne na slabšem, je prepričan. Tu je na potezi država, ki mora pomagati tistim, ki si sami zaradi različnih okoliščin ne morejo pomagati, je dodal.
Praznik od leta 2006
Prekmurje, ki je bilo 900 let zunaj matičnega slovenskega ozemlja, je ob razpadu Avstro-Ogrske s sklepi pariške mirovne konference leta 1920 tudi formalno pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ker pa je bila za mejo določena razvodnica med Muro in Rabo, je del Prekmurcev – Porabski Slovenci – prešel pod Madžarsko.
Pokrajino so jugoslovanske čete brez boja zasedle že 12. avgusta 1919. Pri odločanju, kateri datum naj postane praznik, ki ga kot državni praznik – ne pa tudi dela prost dan – obeležujemo od leta 2006, je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj. To se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta na množičnem ljudskem zborovanju.
Zanimiv umetniški program
Umetniški program za letošnjo proslavo sta zasnovala scenarist Feri Lainšček in režiser Igor Zupe . Proslava je poimenovana Goristajenje 1919–2009 in vsebino zajema iz ustvarjalnega opusa glasbenika in pesnika Vlada Kreslina .
Poleg Kreslina so na slovesnosti nastopili še Beltinška banda, Mali bogovi, Boris Cavazza , Irena Varga , Brina Vogelnik Saje , Folklorna skupina Emona, Godalni kvartet Fiasco, Sebastijan Rous , Aleksandra Kramberger , Dejan Zečevič , Sašo Sabotin , Pevski zbor srednje šole Slovenska Bistrica in Policijski orkester pod vodstvom Tomaža Kmetiča .
˝Prekmurje je pred dilemo˝
Slavnostni govornik pa se je ozrl tudi na sedanjost. ˝Ne morem se izogniti prepričanju, da se ob usodi najbolj znamenitega, za Prekmurje celo ikonskega podjetja - 'naše Mure'-, ki je bila dolga desetletja znanilec razvoja, izrisujejo nove, širše in ne samo na to podjetje vezane odločitve. Od teh bo odvisno boljše življenje Prekmurk in Prekmurcev,˝ je napovedal.
Postavlja se dilema, meni Gantar: ˝Ali podaljševati obstoječe stanje, dokler je mogoče, z enim samim ciljem, da nam ne bi šlo slabše, kot nam gre danes; ali pa se oprijeti novih razvojnih razmišljanj in poti, ki bodo izkoristile speče potenciale, ki jih Prekmurje nedvomno ima.˝ Če želimo izkoristiti razvojne potenciale, se moramo, tako Gantar, ˝osvoboditi spon, znati tvegati in pri tem posebej paziti, da nakopičeno znanje, spretnosti in izkušnje ob prestrukturiranju podjetij ne zaidejo v pozabo, ampak da se oživijo na novih temeljih˝.
|
Po mnenju Gantarja je Prekmurje glede obstoja Mure pred dilemo. © BOBO |
Tveganje pa se ˝ne sme dogajati na plečih ljudi, ki so že do sedaj plačali najvišjo ceno in so soočeni z negotovostmi, ki jih prinaša preobrazba˝. To tveganje je smiselno in bo lahko uspešno le, če bodo tisti, ki že danes in ne po lastni volji najbolj tvegajo in prenašajo bremena zatečenega stanja, v prihodnosti na boljšem in ne na slabšem, je prepričan. Tu je na potezi država, ki mora pomagati tistim, ki si sami zaradi različnih okoliščin ne morejo pomagati, je dodal.
Praznik od leta 2006
Prekmurje, ki je bilo 900 let zunaj matičnega slovenskega ozemlja, je ob razpadu Avstro-Ogrske s sklepi pariške mirovne konference leta 1920 tudi formalno pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ker pa je bila za mejo določena razvodnica med Muro in Rabo, je del Prekmurcev – Porabski Slovenci – prešel pod Madžarsko.
Pokrajino so jugoslovanske čete brez boja zasedle že 12. avgusta 1919. Pri odločanju, kateri datum naj postane praznik, ki ga kot državni praznik – ne pa tudi dela prost dan – obeležujemo od leta 2006, je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj. To se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta na množičnem ljudskem zborovanju.
|
Umetniški program za letošnjo proslavo sta zasnovala scenarist Feri Lainšček in režiser Igor Zupe. © BOBO |
Umetniški program za letošnjo proslavo sta zasnovala scenarist Feri Lainšček in režiser Igor Zupe . Proslava je poimenovana Goristajenje 1919–2009 in vsebino zajema iz ustvarjalnega opusa glasbenika in pesnika Vlada Kreslina .
Poleg Kreslina so na slovesnosti nastopili še Beltinška banda, Mali bogovi, Boris Cavazza , Irena Varga , Brina Vogelnik Saje , Folklorna skupina Emona, Godalni kvartet Fiasco, Sebastijan Rous , Aleksandra Kramberger , Dejan Zečevič , Sašo Sabotin , Pevski zbor srednje šole Slovenska Bistrica in Policijski orkester pod vodstvom Tomaža Kmetiča .
