Slovenija
76 ogledov

Zaporniki zaščiteni kot medvedi

Fulvio Dovgan je pedagog v ljubljanskem zaporu na Povšetovi ulici. Žurnal24 main
Po samomoru zapornika na Dobu je v javnosti slišati veliko kritik na račun razmer v zaporu in vodstva. Zato smo se o tem pogovarjali s pedagogom Fulvijem Dovganom, ki je na Dobu delal 12 let.

Dovgan zdaj na Povšetovi vodi skupino, ki kaže samomorilska nagnjenja.

Na Dobu ste delali z najbolj problematičnimi obsojenci. So kritike tamkajšnjih zapornikov utemeljene?
Zaprt človek je v Sloveniji bolj zavarovan oziroma zaščiten kot kočevski medved. Pritožujejo se nad zdravniško oskrbo, a za specialistični pregled bom jaz zagotovo čakal dalj časa kot zapornik. Imajo streho nad glavo, česar danes marsikdo nima, minimalno tri obroke na dan, tretmaje.

Resnično ne vidim, kje so kršene njihove pravice. Če denimo nimajo sorodnikov in karkoli potrebujejo, v nekaj urah dobijo oblačila, obutev, sicer od Karitasa, a so cela, oprana. Poleg tega jim je omogočeno izobraževanje, lahko dokončajo šolanje.

So potem zaporniki preveč glasni?
Ko se omenjajo pravice zaprtih, se nihče ne vpraša o pravicah žrtev in posledicah, ki jih imajo ravno zaradi teh zaprtih ljudi. Kako živi otrok, ki je bil spolno zlorabljen, ali žena, ki so ji ubili moža? Jezi me enostransko poročanje medijev.

Zakaj?
Vsi vi, ki o tem pišete, verjetno niste bili nikoli za zidovi nekega zapora. Kljub vse težjim pogojem dela, kadrovski stiski in nizkim plačam zaposleni vlagamo vse svoje napore in strokovnost v delo z ljudmi, ki imajo različne psihične, osebnostne, socialne in še kakšne težave.

Nihče se ne vpraša, kako nevarno je naše delo, kako pogosti so napadi na paznike, nihče ne opozarja na nevarnost okužb z nalezljivimi boleznimi. Doživljamo tudi šikaniranja in grožnje. Travme in stres so vsakdanji spremljevalec, zaradi česar je marsikdaj otežena tudi komunikacija v ožjem družinskem krogu. Sam sem že moral poiskati strokovno pomoč.

So vas na delovnem mestu kdaj fizično napadli?
Seveda, na Dobu sem doživel marsikaj hudega. Najpogostejše pa so grožnje v smislu, da vedo, kje živim, kje se gibljem, da se bo kaj zgodilo mojim družinskim članom, žalitev in preklinjanj pa sploh ne štejem več.

Pa vendar vseh zaprtih ne moremo metati v isti koš. Obstajajo tudi takšni, ki so kritični do svojih dejanj, do sebe, sprejemajo program dela, skratka, v času prestajanja kazni rastejo, se izobražujejo. Tako tudi pridobijo določene bonitete, kot so daljši obiski, prosti konci tedna, morda celo pogojni odpust.

Kakšna je razlika med zaporniki in priporniki? Zdaj s slednjimi  na Povšetovi delate kot pedagog svetovalec.
Pri delu z obsojenci je veliko birokracije, kar je negativno, saj ima pedagog tako premalo časa za individualno delo s posameznikom. V priporu ni birokracije, vendar pripornik ni obsojenec. Posamezniku je odrejen pripor zaradi utemeljenega suma, da je nekaj storil. Priporniki so dosti bolj napeti, "nedolžni", gibanje je omejeno le na sprehode, sicer je pripornik praktično ves preostali čas v svoji sobi sam oziroma z drugimi. Ne moreš jih zaposliti, vključevati v program, v dejavnosti, delo. Pripornikov je trenutno 149 od 260 vseh zaprtih na Povšetovi.

Kako ukrepate, če sumite na samomor pripornikov?
Če ocenimo, da obstaja tveganje, opredelimo določene ukrepe, denimo povečano varnost, nočne obhode paznikov, skratka, bolj so pod drobnogledom. Takšnih pripornikov je trenutno 14, kar je dokaj velika številka.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.