Režiser
Judd Apatow, ki je gledalce nasmejal že s filmi Napumpana, 40-letni devičnik in
Zadetki: Ananas Ekspres, bo sedaj predstavil komedijanta Georga, ki se od svojih bližnjih
poslavlja, saj je njegova smrt vedno bližje. A kmalu se stvari obrnejo.
Judd Apatow je spregovoril o svoji karieri stand-up komika, o prijateljstvu z Adamom
Sandlerjem in odkril, od kje dobiva navdih za vse svoje komedije.
O čem govorijo Komiki?
Zgodba govori o uspešnemu in slavnemu komedijantu Georgu Simmonsu, igra ga Adam Sandler, ki
ugotovi, da ima smrtonosno bolezen. Film prikazuje predvsem njegovo bitko z zdravljenjem in ko mu
gre res na bolje, ugotovi, da je bil bolj srečen, ko je mislil, da bo umrl. Film govori o lekcijah,
ki se jih ni naučil, ko je dobil drugo priložnost. Gre za film o psihičnem zlomu.
Ponavadi vas za snemanje inspirirajo osebne izkušnje. Od kod je prišla ideja za ta
film?
Na žalost sem bil zadnja leta obkrožen z veliko ljudi, ki so bili bolni. Včasih jim gre na
bolje in takrat lahko vidiš, da ne vedo, kaj storiti naprej. Včasih razmišljam o dnevu, ko je Los
Angeles stresel potres in se je naš dimnik zrušil skozi strop spalnice. Ni me bilo doma, a če bi
bil, bi me ubilo. Naslednje tri dni sem res cenil življenje, a potem na to pozabil. Ta film govori
o prav tem.
Sliši se, da je ta film veliko bolj grenak, gre za bolj resno komedijo od vaših prejšnih
del?
Ne mislim si, da je to resen film, lahko pa, da je resno razpoložena komedija. Je nekoliko
bolj realistična od filmov, ki sem jih posnel. A ker govori o komikih, ljudeh, ki na resne
situacije gledajo na komičen način, upam, da je smešen film o nečem resnem.
|
Judd Apatow z igralcema Adamom Sandlerjem in Leslie Mann na berlinski premieri filma Komiki. © Flynet/JLP |
Običajno režiram filme, do katerih čutim nekaj osebnega, na katerih se ukvarjam s kakšnim osebnim problemom, ali gre za moje seksualne težave, vzgojo otrok, o zakonskih problemih ali pa o bojazni o smrti.
Vaši filmi so že skorajda razumljeni kot svoj žanr. Čutite kaj pritiska glede tega?
Vidim, kako se ustvarja pritisk, še posebej, ko naredim nekaj stvari, ki so ljudem všeč in kar naenkrat čakajo, da bom naredil kaj slabega. To razumem. Ljudje vedno skušajo napasti nekaj, kar postane dostopno in popularno. Ko sem bil otrok, sem bil navdušen nad Philom Collinsom in kar naenkrat je postal tako popularen, da so ga ljudje začeli žaliti. Mogoče prihajam v obdobje Phila Collinsa. Na koncu dneva je vse, kar lahko storim, da posnamem dober film in sem iskren pripovedovalec zgodb. Če se to zgodi, bo vse ostalo delovalo samo od sebe.
Ste presenečeni nad tem, kako hitro ste postali slavni?
Presenečen sem, da je ljudem všeč, kar počnemo, ker se mi zdi, da to delamo že zelo dolgo časa, a se ni prijelo. Ko smo delali na televiziji (seriji Freaks and Geeks in Undeclared), se nam je zdelo, da sta seriji dobri, a jih ljudje niso gledali. Zato je hecno, da so nekateri moji filmi tako zelo uspešni. Zaradi tega sem manj depresiven. To me veseli in sem zadovoljen, da lahko snemamo filme brez kakršnegakoli vmešavanja. Lažje je posneti smešen film brez stalnih debatiranj z ostalimi, če je nekaj smešno ali ne.
Z Adamom Sandlerjem sta že dolgo prijatelja. Kdaj ste bili prvič njegov režiser?
Leta 2002 v seriji Undeclared, ki je govorila o brucih na fakulteti. Adam je bil gost v enem delu serije. Igral je samega sebe in imel na šoli nastop.
In od takrat odlično sodelujeta skupaj?
Ja, že nekajkrat sva delala skupaj. Sodelovala sva pri scenarijih za filme Happy Gilmore, Poročiva se, Očka po sili in Zohan je zakon. A vedno sem imel željo, da bi še enkrat režiral Adamu. Najino sodelovanje mi veliko pomeni, saj ga poznam tako dobro in vem, da skupaj lahko narediva nekaj zanimivega. Res je uresničitev sanj! V najinih zgodnjih dvajsetih sva živela skupaj, si želela prodreti v industrijo, zato je razburljivo biti skupaj okoli kamer in luči.
Je res, da ste, ko sta z Adamom še živela skupaj, želeli postati stand-up komik in ne režiser in scenarist?
Ja, hotel sem biti Jerry Seinfield in nisem imel nobenih drugih ciljev. Ko sem bil komik, sem delal z ljudmi, kot so Adam in Jim Carey. A so bili veliko bolj karizmatični in zanimivi od mene in hitro sem dojel, da sem boljši pisec kot komik.
Je snemanje filma o stand-up komikih v vas zbudilo kaj želje po ponovnem nastopu na odru?
V bistvu se je tako začel proces pisanja zgodbe. Začel sem delati na stand-up materialu, le da bi se spomnil, kako nervozni občutki me ob tem obdajajo. Pisal sem skeče in jih dal Adamu in Sethu, ki pa sta začela pisati svoje vloge. Za kratek čas sem se vrnil v stand-up in mi je kar uspelo. Moram priznati, da je bilo lažje sedaj, ko sem star 40 let, kot pa je bilo pri 23, saj imam več zgodb in zadreg.
Eden izmed zvezd filma Komiki je Eric Bana, ki smo ga navajeni v bolj resnih filmih, kot so München in Sestreljeni črni jastreb. Veliko jih ne ve, da je začel kot stand-up komedijant.
To je res. Navdušil me je v omenjenih filmih in potem sem pogledal posnetke njegovih skečev in si mislil, da ima odličen talent za komedije, a komedij ne snema več. Rekel sem si, če ga postavim v film, ga bodo ljudje navdušeno sprejeli v vlogi, v kateri je odličen. Za razliko od tistega, ki hoče ubiti kapitana Kirka in Spocka (v novem filmu Zvezdne steze).
