Član predsedstva BiH Haris Silajdžić je po srečanju z zunanjim ministrom Dimitrij Ruplom dejal, da je BiH že veliko storila v dogovarjanju o reformi policije, a se ob tem zaveda, da glede reforme še ni storjenega dovolj.
Evropski komisiji je zato bosanska stran že posredovala dodatna pojasnila.
Izrazil je upanje, da EU v ocenjevanju storjenega ˝ne bo prestroga˝, z evropske strani pa
pričakujejo ˝neke vrste toleranco˝.
Čas za dogovor o reformi do 10. oktobra
EU je dala BiH na voljo še nekaj dni časa, natančneje do 10. oktobra za dogovor o
reformi policije, ki je pogoj za podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z Unijo. V
Bruslju so namreč že ocenili, da nedavno doseženi dogovor oziroma podpisani protokol med
Silajdžićem in premierom Republike srbske Miloradom Dodikom o reformi policije ne zadostuje. BiH se
nahaja v kočljivem položaju, saj se trenutno ukvarja s problemi, katerih reševanje se je dolgo
odlagalo, po drugi strani pa želi izpolnjevati pogoje za približevanje EU, je ob tem danes v
Ljubljani pojasnil Silajdžić.
Rupel: BiH vsa podpora Slovenije
|
Haris Silajdžić in Dimitrij Rupel. © BOBO
|
|
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je izrekel vso podporo Slovenije
pri reševanju
˝še teh nekaj malih problemov, ki so na poti k podpisu sporazuma˝.
˝Želimo si, da bi bila BiH ena tistih držav, ki bi čimprej dosegla članstvo v EU,˝ je
poudaril minister. Po njegovih besedah je pomembno, da BiH ˝ne zamudi vlaka, ki zdajle vozi v EU˝.
Rupel se je dotaknil tudi pisma, ki ga je premier
Janez Janša poslal predsedniku Evropske komisije
Joseju Manuelu Barrosu in voditeljem članic EU, v njem pa pozval k dodelitvi
statusa kandidatke za Srbijo "v nekaj mesecih ali vsaj v prvi polovici 2008", ne glede na razplet
pogajanj o prihodnjem statusu Kosova.
˝Nobena rešitev za Kosovo ne bi smela imeti negativnih posledic za BiH,˝ je poudaril
Rupel.
˝Želimo si, da bi EU ostala enotna in da bi še naprej podpirala smer reševanja, ki jo je
nakazal odposlanec ZN Martti Ahtisaari. EU je že večkrat podprla ta načrt˝, je dejal Rupel in
dodal, da je načrt še mogoče dopolnjevati.
˝V nobenem primeru pa ni mogoče sprejeti ideje o razdelitvi ozemlja oziroma o novih mejah na
območju. Kajti nove meje bi pomenile tudi navdih za koga drugega, ki bi želel spreminjati meje in
zemljevid˝, je menil Rupel, ki v takšnih idejah vidi nevarnost tudi za BiH.