Predsednik republike Danilo Türk je po pogovoru s Pahorjem povedal, da ga je premier seznanil z vsebino pisma, ki sta ga pripravila in ki ga je Kosorjeva poslala švedskemu predsedstvu. "Na podlagi informacij in besedila pisma ocenjujem, da je bil danes narejen pozitiven korak, korak v pravo smer, ki omogoča, da bosta državi lahko uspešno nadaljevali pogovore, da bo Hrvaška napredovala v smeri članstva Evropske unije in da bo tudi vprašanje meje lahko v prihodnosti rešeno," je povedal.

V preteklem mesecu in pol je po Türkovem mnenju prišlo do izboljšanja v ozračju ter do večjega spoštovanja in poglobitve zaupanja. To je pomemben pogoj uspešnosti nadaljevanja tega procesa in uspešnosti rešitve preostalih bilateralnih vprašanj, še meni Türk.

Odbora DZ brez sklepov

Parlamentarna odbora za zunanjo politiko in zadeve EU sta po dobrih dveh urah prekinila sejo. Odbora se do vprašanja nista opredelila, ker so zlasti iz opozicije menili, da potrebujejo pisno gradivo in več časa. Pogovori se bodo nadaljevali v naslednjih dneh.

Tokratni predlog je pomemben dosežek
Zunanji minister Samuel Žbogar je povedal, da je današnji predlog drugačen od predloga, ki ga je decembra lani predlagalo francosko predsedstvo EU. "Tokrat je več govora o prejudicih kot v prejšnjem predlogu, ki ni imel vseh garancij. Tokratni dogovor jih ima, prejudici so urejeni, kot smo jih želeli decembra, Hrvaška takrat ni želela povezovati mejnega vprašanja," je povedal Žbogar. To je pomemben dosežek in tako Slovenija lahko da soglasje k deblokadi, je še dodal.

'Izjava še ne pomeni umika dokumentov'
Največja opozicijska stranka SDS meni, da med Pahorjem in Kosorjevo ni prišlo do zgodovinskega dogovora. Po besedah Dimitrija Rupla gre za vrnitev k že znanim vprašanjem, ''s katerimi doslej ni bilo mogoče doseči premikov''. Opozoril je, da izjava Kosorjeve švedskemu predsedstvu o umiku spornih dokumentov še ne pomeni dejanskega umika.

Meni, da po Blejskem dogovoru med nekdanjima premierjema Janezom Janšo in Ivom Sanaderjem ni bilo doseženega nobenega napredka. Kot obžalovanja vredno je Rupel ocenil tudi, da sta se Pahor in Kosorjeva osredotočila le na umik blokade hrvaških pogajanj z Evropsko unijo.

V LDS pozdravljajo zavezo Kosorjeve
LDS pozdravlja zavezo, ki jo je dala hrvaška premierka Jadranka Kosor, da se takoj in s polno intenzivnostjo nadaljuje proces iskanja rešitve načina vprašanja meje, tako glede postopka kot tudi glede dinamike, je dejal minister za pravosodje Aleš Zalar.

Jelko Kacin je kot evropski poslanec in član ALDE, od koder prihaja tudi evropski komisar za širitev, čestital hrvaški premierki za "politični pogum", da je prišla v Ljubljano, s čimer je začela neko novo poglavje v hrvaški politiki. Ta po njegovih besedah kaže, da se najvišji hrvaški politiki zavedajo, da je Hrvaška tista, ki določa dinamiko, pa tudi globino približevanja k EU.

Hrvaška opozicija dogovor ocenila pozitivno

Predsednica hrvaškega nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj z EU Vesna Pusić je po dogovoru ocenila, da gre za pozitiven premik za obe državi in EU. Izjavila je, da ne gre za noben veliki triumf nobene strani. Izgubljeno je skoraj eno leto, "deloma zaradi nesposobnosti hrvaške strani, da pride do rešitev, vendar tudi zaradi nepripravljenosti slovenske strani, da gre proti kompromisu", je spomnila. Tudi predsednik opozicijske SDP Zoran Milanović je pozdravil dogovor. Tudi on je ocenil, da je bilo izgubljenega veliko časa, sicer pa, da je bolje, da so dosegli dogovor "zdaj, kot pa nikoli".

Po Kacinovih besedah bi lahko Hrvaška že pred časom "deblokirala sama sebe", pri čemer je vse proevropske sile v Zagrebu pozval, naj podprejo Kosorjevo v njenih prizadevanjih, da bi Hrvaška lahko nadaljevala proces približevanja. Dejal je še, da je Hrvaška tista, ki lahko v tem trenutku Evropi daje najbolj jasno sporočilo, da je proces širitve Evropske unije "še vedno živ, aktualen in dobiva novo dinamiko".

Kacin je tudi dejal, da na drugi strani razume predsednika vlade Pahorja, ki mu je po besedah Kacina "danes ušlo", ko je rekel, da je vlada v četrtek že odločila glede deblokade. "Vlada še ni odločala, še ni odločila, postopki bodo pač tekli. Obe državi, tako Slovenija kot Hrvaška, sta pač parlamentarni demokraciji in pristojni odbori se bodo morali do tega opredeliti," je dodal ter omenil odbora za zunanjo politiko in odbor za zadeve EU.

Zmagal je dialog
Današnji dogovor premierjev prav tako pozdravlja največja stranka SD. Podpredsednica odbora za zunanjo politiko Janja Klasinc meni, da je dialog zmagal in da je bilo zelo dobro, da sta se državi odločili za tiho diplomacijo. Kot pomembno je izpostavila še, da se pred vstopom Hrvaške v EU "morajo po tem dogovoru rešiti načini reševanja mejnega vprašanja".

Gre za pozitiven korak naprej v urejanju odnosov
V poslanski skupini Zares ocenjujejo, da gre pri dogovoru za pozitiven korak naprej v urejanju odnosov. Kot so še sporočili iz Zaresa, je napredek zlasti viden v stališču Hrvaške, izraženem v pismu, ki ga bo hrvaška premierka Kosor poslala švedskemu predsedstvu. V stranki verjamejo, da je možno v nadaljevanju odprta vprašanja med državama dokončno urediti, sodelovanje EU pa bo, kot je bilo doslej, izjemno pomembno.

Izdaja slovenskih nacionalnih interesov
"Celotna slovenska vlada je pokazala popolno nepoznavanje slovenske zgodovine in jo lahko uvrstimo na iste strani zgodovinskih knjig, kjer so že drugi izdajalci slovenskega naroda, tudi tisti, ki so se poklonili Mussoliniju v Rimu leta 1941 in ki so služili okupatorju vse do konca druge svetovne vojne," je zapisal prvak SNS Zmago Jelinčič. Kot še pravi, je slovenska vlada obšla sklepa o nepriznavanju predpisov Hrvaške, ki kršijo ozemeljsko celovitost Slovenije, sprejeta marca letos v DZ.

"Prava evropska voditelja"

Švedsko predsedstvo EU je toplo pozdravilo današnji dogovor. "Predsednika vlad Jadranka Kosor in Borut Pahor sta pri preboju iz tega težavnega zastoja pokazala, da sta evropska voditelja," je v imenu predsedstva poudaril švedski premier Fredrik Reinfeldt. Ta dogovor po navedbah predsedstva kaže na " moč procesa evropske integracije ter vrednost dialoga in miroljubnega reševanja sporov". "Okrepil bo regionalno stabilnost in predstavljal model za celoten Zahodni Balkan.“

Slovenija ni iztržila ničesar, SLS napoveduje referendum
"Slovenija z današnjim dogovorom predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške ni iztržila popolnoma ničesar,"  je prepričan predsednik SLS Radovan Žerjav. Kot meni, je za deblokado pristopnih pogajanj Hrvaške potreben in nujen pogoj "umik fizičnih prejudicev oziroma Hrvaške z zasedenega dela slovenskega ozemlja in vzpostavitev stanja na dan 25. 6. 1991".

V SLS so zaskrbljeni, da bi med pogovori, ki "potekajo za strogo zaprtimi vrati in v prav kičastih nastopih za javnost tako z ene in druge strani", v ozadju prišlo do hude kršitve sklepa DZ o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v zvezo Nato, ki ga je na pobudo SLS 18. februarja 2009 sprejel DZ. Ta jasno opredeljuje pogajalska izhodišča za pogajanja o vprašanju meje, ki so hkrati zavezujoča za vse slovenske politike, poudarja Žerjav.

SLS, ki sicer podpira vstop Hrvaške v EU, bo tako zaradi "očitnih prizadevanj vlade, da se v čimkrajšem času omogoči vključitev Hrvaške v EU, ne da bi se prej Hrvaška umaknila z zasedenih delov slovenskega ozemlja in morja", začela priprave za zbiranje podpisov za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma, saj po njihovi oceni Sloveniji preti prevelika nevarnost, da bo izgubila teritorialni stik z mednarodnimi vodami, je še napovedal Žerjav.

Upanje na koristnost
V DeSUS-u dogovora še ne poznajo, je dejal vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič. Upajo pa, da bo dogovor koristen za Slovenijo in v skladu s pričakovanji.

Moralo je priti do prelomnega trenutka
"Škoda, da se je na dogovor tako dolgo čakalo. Pomembno je, da majhne države dobro sodelujejo, in to je tudi sporočilo za druge. Sporazumno lahko rešimo veliko in dobro je, da se je sporazum začel," je povedal hrvaški predsednik Stipe Mesić na odprtju hotela Spa&Golf resort v Sv. Martinu na Muri.

"Vedno je boljši dogovor kot dolg postopek. Zadevo bi lahko rešili že prej, če bi bilo več dobre volje in medsebojnega zaupanja. Dobro je, da se začne in da je dogovor prišel zdaj. Ni razlogov, da bi Slovenija zaustavljala (vstop Hrvaške v EU, op. n.) na vprašanju, kjer Hrvaška ni zaustavljala Slovenije, ki je z istim odprtim vprašanjem vstopila v EU. Povsem normalno bi bilo, da Slovenija reče, da je to bilateralno vprašanje, ki ga bomo rešili sporazumno, vi pa pojdite po svoji poti v Evropsko unijo. Izgubili smo precej časa, ampak nismo prekinili prijateljstva s Slovenijo, ker so Slovenci priljubljeni gostje, in upam, da smo tudi Hrvati takšni gostje Slovencem. Dobro je to, da spor med političnimi elitami ni prešel na spor med državljane, mi smo še naprej v dobrih odnosih," je še povedal hrvaški predsednik.

"Ja, to je prvi, najpomembnejši korak, zdaj pa lahko gremo naprej," je Mesić odgovoril na vprašanje Žurnala24, ali je s sporazumom zadovoljen. Potrdil je še navedbe Kosorjeve in Pahorja, da bodo pogajanja o vstopu Hrvaške v EU končana do konca leta.

Dogovor posledica pritiska na Slovenijo
Hrvaški akademik Davorin Rudolf je povedal, da je današnji sporazum med Kosorjevo in Pahorjem boljši od sporazuma med Račanom in Drnovškom. "Če bi se danes nekdo dogovoril o sporazumu, kakršen je bil med premierjema Račanom in Drnovškom, potem bi naredil politični samomor," pravi.

Prepričan je, da je hrvaška vlada ravnala v interesu Hrvaške, največja Pahorjeva napaka pa je po njegovem ta, da po priznanju samostojnosti Slovenije in Hrvaške 25. junija 1991 ni priznal, da dokumenti ne morejo prejudicirati meje. Rudolf trdi, da se bo vprašanje meje na koncu reševalo pred mednarodnim sodiščem, saj se tako rešujejo vsi spori meja na svetu. Današnji dogovor je rezultat mednarodnih pritiskov na slovensko vlado, še pravi.

Dogovor je kapitulacija Slovenije
Zavod 25. junij je dogovor predsednikov slovenske in hrvaške vlade označil za kapitulacijo Slovenije. Slovenija naj bi namreč umaknila blokado hrvaških pristopnih pogajanj z EU zgolj na osnovi izjave, ki jo je Kosorjeva poslala v Bruselj, medtem ko Hrvaška ni pokazala pripravljenosti na umik z "zasedenega slovenskega ozemlja".

Kot ob tem poudarjajo, bo Slovenija to storila brez najmanjše pripravljenosti Hrvaške, da se odreče zasedenim slovenskim ozemljem in morju. " Prizadevanje slovenske vlade, da omogoči takojšnji vstop Hrvaške v EU brez predhodne vzpostavitve stanja, kakršno je bilo ob osamosvojitvi in brez določitve pravične meje, je zato po mnenju Zavoda 25. junij kapitulacija Slovenije", so sporočili.