Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič ima lepe spomine na svoje prve šolske dni.
|
Dušan Semolič, predsednik ZSSS © Boštjan Tacol |
"Lepi so bili, ker smo se naučili brati, pisati in računati. Lepi so bili tudi odnosi med sošolci. Žal mi je, da so tisti časi hitro minili," je dejal Semolič in dodal, da so bili tisti časi (leto 1954, op. a.) "nasičeni" z občutki, ki jih je prinesla druga svetovna vojna, kar se je po besedah sogovornika poznalo tudi v šolah.
"Otroci smo bili vzgojeni v tem duhu. Fantje smo zato radi nagajali nekaterim turistom, predvsem tistim, ki so prihajali iz Nemčije."
|
Alya, pevka © Žurnal24 |
"Prvič v prvi razred – kot da bi šla v pekel," pa se svojih prvih šolskih dni spominja pevka Alya.
"Je bil problem, ker me je sosed strašil, da sta matematika in slovenščina zelo težka predmeta, in prvi teden mi je bilo zato zelo grozno. Predvsem sem se bala, da česa ne bi zmogla," je dejala Alya in dodala, da je bila kot otrok zelo energična in da nikakor ni mogla sedeti pri miru.
Kaj šele odmori, ki so bili zanjo vedno prekratki.
|
Sebastjan Cimerotič, nogometaš © Žurnal24 |
Po več kot dveh mesecih spet sesti v šolske klopi pa je bilo najtežje nogometašu Sebastjanu Cimerotiču.
"Dolgo časa sem potreboval, da sem se spet privadil na šolo. Še vedno sem bil namreč z glavo bolj na počitnicah. Prva dva tedna je bila tako katastrofa."
|
Manca Špik, pevka © Žurnal24 |
Svojih prvih šolskih dni pa se lepo spominja pevka Manca Špik.
"Vedno sem rada šla v šolo, ker sem imela dobre prijatelje in sošolce." Pevka ob tem še dodaja, da se šolskih obveznosti nikoli ni posebno bala in da so ji novi predmeti ali zahtevnejša snov vedno predstavljali nov izziv.
Iz svojih šolskih dni se Špikova še spominja, kako je v razredu vedno sedela v zadnji vrsti, kjer je lahko med poukom včasih tudi malo poklepetala.
|
Maks Modic, predsednik Zavoda za kulturo pornografije © Mojca Marot |
Predsednik Zavoda za kulturo pornografije 69 Maks Modic pa je za zurnal24.si dejal, da se svojih šolskih dni lepo spominja, a kljub temu se prvega septembra ni veselil.
"Prvi september je pomenil konec svobode," je dejal sogovornik in dodal, da je bil do sedmega razreda bolj priden.
Nato pa so ga začeli razganjati hormoni in skupaj s sošolci so postali bolj divji. "Sedmi razred je bil prvi razred, kjer nisem bil več odličen, imel pa sem tudi malo več neopravičenih ur."
