Za Gorjanci, na skrajnem jugovzhodu Slovenije, se skriva poseben svet, zaznamovan s starodavno
zgodovino, bogato kulturno dediščino in neokrnjeno naravo, ki zaradi vpliva Mediterana začne
brsteti pred drugimi pokrajinami. Bela krajina se po mnenju nekaterih imenuje po za te kraje
značilnih belih brezah, drugi pa trdijo, da je k imenu prispevala bela barva noše. Moški in ženske
so namreč tradicionalno oblečeni v bela oblačila, ki jih popestrijo le rdeč pas in rutica pri
moškem ter tkanica, nagelj in nogavice pri ženskah.
Jurjevanje, pisanice in vezenine
Belokranjska noša takoj zbudi asociacijo na jurjevanje, najstarejši folklorni festival v
Sloveniji, ki se imenuje po ljudskih običajih na jurjevo. Prireditev, ki izhaja iz leta 1964, je
postavljena v kresno dobo (med 24. aprilom in 24. junijem) in se odvija v zeleni Jurjevanjski dragi
sredi mesta Črnomelj. Gre le za najbolj znano med vrsto tradicionalnih prireditev, ki ohranjajo
spomin na ljudske plese, pesmi, običaje in obrede te edinstvene dežele. Celo zunaj meja Slovenije
znane belokranjske pisanice, drsanke in vezenine je še vedno moč kupiti pri prijaznih domačinih, ki
v svoji obrti negujejo ljudsko izročilo.
Od Keltov do Turkov
Prva dejstva iz zgodovine Bele krajine segajo v čas mlajše kamene dobe med sedmim in petim
tisočletjem pred Kristusom. O naseljenosti ozemlja sedanjega Črnomlja in okolice v prazgodovini
pričajo številna arheološka najdišča. Najpomembnejše je grič Kučar, ki je bil naseljen že v prvem
tisočletju pred Kristusom. Arheologi so na griču izkopali ostanke prazgodovinske naselbine, obzidja
in talilnih peči za železovo rudo. Druge bogate najdbe, kot so amfore, nakit, kovinski predmeti in
orodja, hranijo okoliške kulturne ustanove, predvsem Belokranjski muzej v Metliki. Kelti, ki so na
sever Bele krajine vdrli okoli leta 300 pred Kristusom, so prinesli nove tehnološke dosežke v
metalurgiji in izdelovanju keramike ter nov način bojevanja. To civilizacijo so kot okupatorji
vsilili domorodnim Ilirom. Z medsebojnim vplivanjem dveh kultur je tako nastala ilirsko-keltska
civilizacija.
|
Oltar boga Mitre © Nina Kokalj
|
Bela krajina je do 12. stoletja politično spadala pod hrvaško državo, nato pa jo je Albert Višnjegorski , ki je imel velika posestva na Dolenjskem, zasedel in jo iztrgal Hrvatom. V 15. stoletju so jo pretresali turški vpadi, ki so vasi strašno opustošili. Ker so Turki načrtno ropali in siromašili obmejno pokrajino, so ljudje začeli zidati tabore in kuriti kresove. Ko so se turški vpadi nehali, pa so se ob Kolpi prikazali novi roparji, hajduki, ki so ljudi ustrahovali vse do prihodov Francozov v 19. stoletju.
Vredno ogleda
Na kratko omenimo še nekatere znamenitosti, ki bi jih bilo ob obisku greh zamuditi. Prelepe oglede nudita stari mestni jedri Črnomlja in Metlike, tipično trško mesto Semič in naselje Vinica z rojstno hišo pesnika Otona Župančiča . Izdelavo domačega lanenega platna si je moč ogledati v Adlešičih, z bogato razvito vinsko kulturo pa se velja spoznati v Drašičih. Pri vasici Otok pa mimoidoče preseneti pogled na staro letalo DC-s, ki je postavljeno v spomin belokranjskim in drugim slovenskim letališčem v času narodnoosvobodilnega boja.
|
Vinogradniki so v Beli krajini zelo dejavni. © Nina Kokalj
|
Bogata narava
Ne smemo pa pozabiti na okolje, ki daje podobam Bele krajine pravzaprav odločilni čar. Množica vinorodnih hribov in gričev je pravi balzam za fotografsko oko ali od stresa izmučene obiskovalce. Prav tako pokrajino odlikujejo značilni steljniki, ki se menjavajo s kulturnimi in gozdnimi površinami, belo brezo in brinom. Tudi vode je v Beli krajini dovolj, saj jo objema reka Kolpa, ena od najčistejših rek v Sloveniji. Prečudovit pa je tudi Krajinski park Lahinja, ki reko objema prvih sedem kilometrov od izvira.
