Magazin > Film & Glasba & TV
759 ogledov

Bela hiša grozila newyorškemu časniku

Zamolčani dokumenti Blitz Film & Video Distribution
Novi film Stevena Spielberga, ki je pretresel svet, konec tedna prihaja v naše kino dvorane.

Zamolčani dokumenti je film režiserja Stevena Spielberga, ki je prvič združi dva najboljša in najbolj poznana igralca svoje generacije - trikratno dobitnico oskarja Meryl Streep in dvokratnega dobitnika oskarja Toma Hanksa. Poleg tega je režiser te politične drame, ki razkriva pomembne svetovne resnice na velika platna prihaja 18. januarja.

Kratka zgodba:

Ameriška zgodovina pozna kar nekaj katalitičnih trenutkov, v katerih so morali običajni državljani zavestno na kocko postaviti lastno preživetje, sloves, status, celo svobodo – za nekaj, za kar so bili prepričani, da je utemeljeno in celo nujno za zaščito ameriške ustavnosti in svoboščin. Enega od takšnih trenutkov raziskuje Steven Spielberg v Zamolčanih dokumentih, nadvse napeti drami po dogodkih, ki so se odvijali po zaslugi pragmatičnega zavezništva med dnevnikoma The Washington Post in The New York Times, potem ko je slednji objavil šokantno strogo zaupno študijo, pozneje znano pod imenom Pentagon Papers. The Washington Post se je poglobil v zgodbo, zaradi katere se je na The New York Times iz Bele hiše vsul plaz pravnih groženj in izkazovanja premoči, pri tem pa so se spopadla na eni strani osebna tveganja vpletenih, na drugi pa nuja, da mora pretresena nacija izvedeti, kaj vlada prikriva. Hkrati je na nitki visela usoda milijonov, med drugimi na tisoče ameriških vojakov, ki so bíli vojno, za katero njihova lastna vlada ni verjela, da jo lahko dobi.

Zamolčani dokumenti | Avtor: Blitz Film & Video Distribution Blitz Film & Video Distribution
Tako v parih dneh krize revolucionarno nastrojena, a neizkušena založnica Posta Katharine Graham (Meryl Streep) v skladu s svojo vestjo zastavi lastno kariero in zapuščino ter dobi samozavest pravega vodje; urednik Ben Bradlee (Tom Hanks) pa mora svoje uredništvo prepričati, da preseže okvire običajnega novinarstva, zavedajoč se, da so lahko zaradi izvrševanja službenih dolžnosti vsi obtoženi državne veleizdaje. Pri tem se sodelavci časopisa združijo v bitki, ki presega vse njih – v bitki za kolege in za ameriško ustavo, v bitki, ki poudarja neobhodno pravico svobodnega tiska in v bitki, ki demokratične voditelje pozove na odgovornost do vseh državljanov.

Vsi vpleteni v ustvarjanje filma so poskrbeli za verodostojno rekonstrukcijo leta 1971, in zdi se, da se ta z vse večjo napetostjo odvija v resničnem času. Skozi vso kariero so Spielberga privlačili trenutki, ob katerih so se dogajale ali zgodile zgodovinske preobrazbe – obdelal jih je v filmih, kot so Imperij sonca, Schindlerjev seznam, München, Lincoln in Most vohunov. Zamolčani dokumenti njegovo kamero prvič obračajo v Ameriko sedemdesetih, torej v obdobje, v katerem se je sam uveljavil kot eden najbolj uglednih filmskih ustvarjalcev. Neizprosno hitro odvijajoče se dogajanje na platnih ne podaja le zgodbe o osebnih zvezah in srčnosti, temveč režiserja popelje tudi v svet časopisnega novinarstva v najbolj kritičnem trenutku za ameriški narod in celotni svet; v svet, ki je na robu velike spremembe, v katerem se veča veljava žensk in se bliža čas velikih korporacij. Predvsem pa ponuja osupljiv kontekst brezčasni dilemi – kdaj je posameznik primoran razkriti hudo nevarnost, ki grozi domovini, čeprav ve, da s tem tvega nezamisljive posledice?
"Steven je iz zgodbe ustvaril srhljivko," pravi producentka Amy Pascal. "Ima prirojeno sposobnost, da zgodovinske dogodke in trenutke prikaže z neverjetno dinamiko. Ob gledanju tega filma boste od napetosti zadrževali dih, hkrati pa nas film opominja, da je dolžnost povedati resnico brezčasna."

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.