Kranj pisan na kožo ljubiteljem glasbe

K temu je pripomoglo tako krčenje občinskega proračuna in s tem manjšanje izdatkov za kulturne dejavnosti, kot tudi kopica nesmiselnih ukrepov (Sto evrov globe za popivanje na javnih krajih in Če motite počitek, od sto evrov globe), s katerimi smo še dodatno prepodili mladino drugam. A izkaže se, da videz rad zavaja, saj so klubi na obrobju mesta večinoma polni, poletne temperature, ki so prišle z veliko zamudo, pa dovoljujejo, da se tovrstni dogodki vršijo v odprtih prostorih mestnega jedra in z melodijo glasbil prežamejo mestni zrak.

Minulo soboto smo tako ob sprehodu čez pravkar obnovljeno mestno jedro lahko pred rockerskim lokalom Downtown slišali skupini The Tide in Dweal, nekaj sto metrov nižje pa se je izza sten letnega gledališča razlegal prijetni zvok vokalnega tria Eroika. Vsaka pesem je bila nagrajena z bučnim aplavzom, nas pa je najbolj zanimala vrnitev v obdobje rocka 60 in 70 let, ki sta jo v Trainstation squatu pričarali kranjska skupina Applesauce Lorraine in francoski Twin Arrow.

Teden dni po drugi obletnici delovanja alternativnega prostora se je okoli 100 obiskovalcev zbralo, da bi podoživelo hipijsko zapuščino, kar je ob naboru dotičnih skupin fenomenalno uspelo.
Prav vsi člani obeh zasedb so se izkazali kot odlični glasbeniki z mnogo smisla tako za slikovito izvedbo nastopa kot tudi samo glasbeno kompozicijo. Kranjska skupina se lahko pohvali z magičnim delom Črta Potočnika na kitari, močnim basovskim vokalom po vzoru Jima Morissona, legendarnih The Doors, z glasilk basista Jureta Fortune in nepredvidljivimi bobnarskimi vložki Janeza Spruka. Ta je pred nekaj meseci vstopil v velike čevlje svojega bobnarskega predhodnika Janeza Sagadina, in z nekoliko močnejšim udarcem popeljal skupino naprej z le malenkost drugačnim občutenjem. Celota deluje zelo prepričljivo, vedno znova pa publiki vzame sapo jakostna dinamika, kakršni ni para daleč naokoli. 

Starejšim pesmim, ki jih je band predstavil na uradni strani, so pridružili še venec novejših, ki dokazuje, da skupina deluje s polno paro. Za internacionalno noto je poskrbela francoska šestorica Twin Arrow z  ženskim vokalom. Z predhodniki so tvorili odlično kombinacijo ter  konceptualno nadaljevali psihadelično osnovo večera, ki na nek način ponovno odraža stanje duha družbe v razkroju.

Začarale so nas mačje oči pevke in zvok kitarskih solaž ob podlagi elektronskih orgel, publika pa je kljub precejšni anonimnosti banda v teh krajih iz pesmi v pesem dosegaja večjo povezanost z skupino in na koncu  banda skoraj da ni spustila iz odra. Večer je minil v hipu in pustil močno željo po še, prepričan pa sem, da se bodo pri tovrstni ponudbi glasbeni sladokusci še radi vračali v Kranj.