Zablujena generacije je obljubljala rokenrol do konca, ki pa ga žal v četrtek v Modri Hiši ne bo. Koncert je zaradi bolezni pevca Primoža odpovedan.
Kot marsikateri glasbenik ste se tudi vi z glasbo začeli ukvarjati, da bi pritegnili kakšno
dekle. Ali ni to že malce klišejsko, da bi punce padale na kitaro? Ali imate drugačne
izkušnje?
Zagotovo je to s kitaro klišejsko. Dejstvo pa je, da to še zmeraj "vžge". Vžgalo je pri Elvisu in zanimivo je, da punce padate na to še danes. Zagotovo je bolje izstopati v družbi s kitaro v roki, kot pa biti glavni "diler" na šoli. In zgodilo se je: punca nas je opazila in je na svojo moralo čisto pozabila (smeh). A pazi, če bi bil naš cilj vsega tega s kitaro v roki samo to, da osvojimo punco, bi se naša zgodba že zdavnaj končala. Mi smo šli naprej.
Zdaj prepoznavnost pomaga pri dekletih?
Absolutno! Dekleta oziroma ogromno deklet, ki so nas prepoznale in hodijo na naše koncerte, nosijo v sebi ogromno nagajivosti, so poštene, v glavnem so čisti zakon. Bend si lahko le želi tako zvestih in energičnih oboževalk. V tem pogledu smo lahko hvaležni tovrstni prepoznavnosti.
Je vaša (oziroma naša) generacija "zablujena"?
Vsaka generecija je po svoje "zablujena", in to v pozitivnem smislu. Negativno je na žalost pri vseh generacijah povsem enako, kot so droge, alkohol, nasilje ... Razlikujemo se po pozitivnih lastnostih. V 60., 70. letih je bilo vse mavrično – takratna generacija se je zbližala z naravo, danes smo v dobi digitalnih prijateljstev, poljubov, objemov. Ja, "zablujeni" so bili naši "ta stari" in "zablujeni" smo tudi mi.
Od pop idolov, ki so ponavadi mladi, fit fantje, do starih "pizd" (Pop idoli je njihov peti album, Mi smo stare pizde pa šesti, zadnji, op. p.). Kakšen preskok. Se vi starate in zorite hitreje?
Ne, na albumu Pop idoli smo se samo slepili s tem, da smo nekaj, kar v resnici nismo (smeh). To je bil čas po albumu Pozitiv vabrejšan, ki nas je dobesedno izstrelil v nebo. V tistem času so bili v Sloveniji moderni razni izbori v smislu bodi zvezda, idol – v glavnem je šlo za "nategovanje" naivne mladine. Pod vtisom vsega, kar se nam je in se je takrat dogajalo, smo album poimenovali Pop idoli. Po petih letih, kolikor je razlika med izidoma obeh albumov, smo znova stopili pred ogledalo in si priznali, da je konec sanjarjenja o slavi, puncah in denarju. Danes smo tako iz pop idolov postali stare "pizde", upamo, da v pozitivnem smislu, kar naj bi pomenilo, da danes v sebi nosimo določene izkušnje, na katerih bi radi zgradili naslednji album Zablujene generacije.
Je res, da na vaših albumih niste to čisto vi, ampak se šele na koncertih razživite, podivjate in ste v bistvu pravi "zablujenci"?
Seveda smo tudi na albumih "zablujenci" v originalni verziji, pod katero se takoj podpišemo. Namreč vsak izmed šestih studijskih albumov, ki smo jih do zdaj posneli, nosi v sebi nekaj, na kar smo ponosni. Vsak izmed šestih albumov nosi v sebi zapisano zgodbo našega dojemanja in razmišljanja, pogleda na svet in energijo, ki se nam je pri nastajanju albuma pretakala po žilah. Koncerti so zgodba zase. Če si album vržeš v predvajalnik in ga poslušaš v avtu ali doma, zleknjen v naslanjač, bend dojemaš drugače, kot če se ti stvar zgodi v živo. Zato pa res drži, da prisegamo na žive nastope. Uživamo namreč v tem, da nas odnese skupaj z občinstvom.
Kaj se torej obeta na četrtkovem koncertu? Bo Modra hiša ostala cela in nepoškodovana?
(Smeh) Upamo, da ostane Modra hiša cela, v nasprotnem primeru bi pokopali sami sebe. Drži, da je to danes moderno, saj vsak dan beremo o raznih samodestrukcijah po svetu. Nimamo apetita za rušenje v tem smislu. Želje, kako naj se izteče četrtkov večer v oddaji Na glas, bi strnil v tri besede: "rokenrol do konca".
Zagotovo je to s kitaro klišejsko. Dejstvo pa je, da to še zmeraj "vžge". Vžgalo je pri Elvisu in zanimivo je, da punce padate na to še danes. Zagotovo je bolje izstopati v družbi s kitaro v roki, kot pa biti glavni "diler" na šoli. In zgodilo se je: punca nas je opazila in je na svojo moralo čisto pozabila (smeh). A pazi, če bi bil naš cilj vsega tega s kitaro v roki samo to, da osvojimo punco, bi se naša zgodba že zdavnaj končala. Mi smo šli naprej.
Zdaj prepoznavnost pomaga pri dekletih?
Absolutno! Dekleta oziroma ogromno deklet, ki so nas prepoznale in hodijo na naše koncerte, nosijo v sebi ogromno nagajivosti, so poštene, v glavnem so čisti zakon. Bend si lahko le želi tako zvestih in energičnih oboževalk. V tem pogledu smo lahko hvaležni tovrstni prepoznavnosti.
|
Moderni so bili razni izbori v smislu bodi zvezda, idol, v glavnem pa je šlo za "nategovanje" naivne mladine. Primož |
|
Vsaka generecija je po svoje "zablujena", in to v pozitivnem smislu. Negativno je na žalost pri vseh generacijah povsem enako, kot so droge, alkohol, nasilje ... Razlikujemo se po pozitivnih lastnostih. V 60., 70. letih je bilo vse mavrično – takratna generacija se je zbližala z naravo, danes smo v dobi digitalnih prijateljstev, poljubov, objemov. Ja, "zablujeni" so bili naši "ta stari" in "zablujeni" smo tudi mi.
Od pop idolov, ki so ponavadi mladi, fit fantje, do starih "pizd" (Pop idoli je njihov peti album, Mi smo stare pizde pa šesti, zadnji, op. p.). Kakšen preskok. Se vi starate in zorite hitreje?
Ne, na albumu Pop idoli smo se samo slepili s tem, da smo nekaj, kar v resnici nismo (smeh). To je bil čas po albumu Pozitiv vabrejšan, ki nas je dobesedno izstrelil v nebo. V tistem času so bili v Sloveniji moderni razni izbori v smislu bodi zvezda, idol – v glavnem je šlo za "nategovanje" naivne mladine. Pod vtisom vsega, kar se nam je in se je takrat dogajalo, smo album poimenovali Pop idoli. Po petih letih, kolikor je razlika med izidoma obeh albumov, smo znova stopili pred ogledalo in si priznali, da je konec sanjarjenja o slavi, puncah in denarju. Danes smo tako iz pop idolov postali stare "pizde", upamo, da v pozitivnem smislu, kar naj bi pomenilo, da danes v sebi nosimo določene izkušnje, na katerih bi radi zgradili naslednji album Zablujene generacije.
Je res, da na vaših albumih niste to čisto vi, ampak se šele na koncertih razživite, podivjate in ste v bistvu pravi "zablujenci"?
Seveda smo tudi na albumih "zablujenci" v originalni verziji, pod katero se takoj podpišemo. Namreč vsak izmed šestih studijskih albumov, ki smo jih do zdaj posneli, nosi v sebi nekaj, na kar smo ponosni. Vsak izmed šestih albumov nosi v sebi zapisano zgodbo našega dojemanja in razmišljanja, pogleda na svet in energijo, ki se nam je pri nastajanju albuma pretakala po žilah. Koncerti so zgodba zase. Če si album vržeš v predvajalnik in ga poslušaš v avtu ali doma, zleknjen v naslanjač, bend dojemaš drugače, kot če se ti stvar zgodi v živo. Zato pa res drži, da prisegamo na žive nastope. Uživamo namreč v tem, da nas odnese skupaj z občinstvom.
Kaj se torej obeta na četrtkovem koncertu? Bo Modra hiša ostala cela in nepoškodovana?
(Smeh) Upamo, da ostane Modra hiša cela, v nasprotnem primeru bi pokopali sami sebe. Drži, da je to danes moderno, saj vsak dan beremo o raznih samodestrukcijah po svetu. Nimamo apetita za rušenje v tem smislu. Želje, kako naj se izteče četrtkov večer v oddaji Na glas, bi strnil v tri besede: "rokenrol do konca".
