S pevko skupine Katalena Vesno Zornik in kitaristom Boštjanom Naratom smo se pogovarjali o novem albumu Cvik cvak, ljudski glasbi in načrtih.
Kaj meniš o današnjem popularnem izenačevanju narodno-zabavne (in turbo folk) glasbe s
slovensko ljudsko – oziroma o tem, da se imajo njihovi izvajalci kar za nosilce
slovenskosti?
Boštjan: To je "problem" že dalj časa. Odkar se je pojavila narodnozabavna glasba, se enači z ljudsko, tako kot je bila s prihodom oberkrajner glasbe vpeljana 'slovenska' narodna noša, čeprav je to blejska noša. Sicer se mi niti ne zdi, da se Atomik Harmonik ali Turbo angels predstavljajo kot nosilci slovenskosti. Če pa kdo o njih razmišlja na ta način, mu pa tako ali tako ni pomoči.
Kaj pa glede na to, da imajo veliko več poslušalcev kot vi?
Boštjan: Za to jim vsaka čast.
Kako gledate na dejstvo, da se pogosto dogaja, da so umetniška dela prepoznana kot taka dolgo časa po nastanku – takrat pa so bila manjvredna, nizka kultura?
Boštjan: Kar se tiče ljudske glasbe, kot je nekoč zvenela, mislim, da nikoli ni bila zares prepoznana kot umetniška glasba. Ljudska kultura je bila vseeno v očeh strokovnjakov in publike percipirana kot nižja. V Kataleni se poskušamo gibati po tanki meji med popularnim in umetniškim. Že to, da snemamo plošče, videospote in dajemo intervjuje, kaže na popularno razsežnost našega ustvarjanja. Po drugi strani pa količina gledaliških in plesnih predstav, na katerih je bila naša glasba uporabljena, kaže na možnost dialoga med tem, kar delamo, in visoko umetnostjo. Generalno gledano ločnico, če se le da, zavračam.
Nastopate na najrazličnejših prizoriščih. Verjetno se primerno razlikuje občinstvo? Kakšni ljudje torej hodijo na koncerte Katalene, kakšne so njihove skupne točke?
Vesna: V veliko veselje nam je, da na naših koncertih vidimo tako otroke kot starejšo generacijo in popolnoma vse vmes. Ne vem, kakšne so njihove skupne točke, vem pa, da imajo radi našo glasbo. Sicer upam, da skupne točke najdejo, ko se srečajo na koncertu (smeh).
Vaša glasba je eklektična mešanica različnih žanrov. Koliko glasbe ste morali preposlušati,
da ste jih lahko osvojili?
Boštjan: Res nismo načrtno celo življenje poslušali raznolike glasbe, da bomo lahko nekoč imeli bend, v katerega bomo lahko vse to stlačili.(smeh) Če bi se sprehodili po naših glasbenih okusih, bi našli zelo širok diapazon glasbe.
Če bi lahko sodelovala s katerimi koli tremi svetovnimi izvajalci, kdo bi bili?
Vesna: Delala bi recimo s Cirque de Soleil, z Davidom Lynchem in mega musical na Broadwayu. Sanjati je superfajn.
Ali imaš svoje najljubše glasbenike?
Vesna: Seveda jih imam, ampak se je z leti nabralo veliko glasbe, ki mi je ljuba. Žanrsko se ne omejujem preveč. Poslušam vse od rocka do tanga, funka in glasb sveta, pa vse do recimo disco glasbe. Verjetno pa sem največ časa posvetila poslušanju vokalnega jazza.
Na albumu Kmečka ohcet denimo ima pesem Le pijmo ga rockerski pridih. V kakšne žanre vas lahko še popelje glasbeno ustvarjanje? Kam ste šli z novim albumom?
Boštjan: Tega ne počnemo načrtno. Formo podrejamo vsebini. Nova plošča bo prinesla kar nekaj žanrskih usmeritev, delno tudi zaradi sodelovanja z Aldom Ivančičem, ki je producent z zelo raznolikimi interesi in ga ustvarjanje pelje v zelo raznolike smeri.
Ste razmišljali o plesnih, dance priredbah vaših pesmi, remiksih za klube? Morda vključitev slovenske etno glasbe v elektronske žanre (ali obratno)? Novi album?
Vesna: Zdi se mi, da smo se tokrat z žanri še malo bolj poigrali, saj smo si ploščo zamislili kot nekakšno zbirko glasbenih esejev na eno temo, in to je Rezija. Nastale so popolnoma raznolike skladbe. Na tem albumu je med drugimi tudi komad, kjer je Aldo sestavil matrico, ki se nam z ritmi in sampli pridruži pri živem igranju.
Boštjan: Primarno smo še vedo živ bend, prisotni pa bodo tudi drugi elementi, tudi kakšen košček elektronike.
Ali je mogoče, da boste čez 20 ali 30 let uporabljali motive iz denimo 80. let prejšnjega
stoletja ali celo danes kot ljudske, ali bo to takrat ljudsko?
Boštjan: To težko primerjamo, glede na to, da popularna glasba ni ljudska. Vseeno gre za dve precej različni zadevi. Posamične skladbe seveda lahko postanejo ponarodele, kot se je to zgodilo na primer z Domicljevo 'Slovenskega naroda sin', ampak za zdaj ne čutimo potrebe, da bi se jim posvečali. Ljudskega materiala v pravem pomenu je več kot dovolj.
Živimo v vizualni dobi. Ali bi lahko dosegli tako raven prepoznavnosti, če ne bi skrbeli tudi za zunanjo podobo? Kdo skrbi zanjo, sami ali vam kdo pomaga pri izbiri oblačil, stylingih ...?
Boštjan: S stylingi se resnici na ljubo ne ukvarjamo preveč, vsak pač poskrbi zase. Največ se s tem igra Vesna.
Vesna: Po svoji osnovni profesiji sem oblikovalka. Stylingi za na oder me zabavajo. Lahko si privoščim nositi stvari, ki jih za na tržnico ne morem. Po drugi strani se mi zdi, da z urejenostjo izkažeš spoštovanje do publike, in seveda odra. Še vedno pa je glasba tista, ki na koncertu edina šteje.
Koliko pa k prepoznavnosti in priljubljenosti prispeva seksapil pevke?
Vesna: Nič, popolnoma nič. (Smeh)
Slovensko ljudsko izročilo je prežeto z vdanostjo v usodo. Koliko se ji prepuščate in
koliko vplivate na svoj življenjski tok?
Vesna: Sreča doleti le dobro pripravljene.
Boštjan: Tudi jaz nisem ravno fatalist. Dokler pa je ta vera v usodo vsebina glasbe, ki jo igramo, se nam zdi seveda zanimiva.
Ali imate že načrte za nove videe, single? Kakšni bodo?
Vesna: Z videospoti tokrat ne bomo hiteli. Prvi singl z naslovom Lisica v teh dneh že prihaja na slovenske radije. Ima eno zelo veliko posebnost, saj smo si (za na ploščo) privoščili, da traja celih 9 minut in 7 sekund. Za radijska predvajanja smo ga vljudno skrajšali, ampak me prav zanima, če jih bo zamikala tudi dolga verzija. Meni se vsekakor veliko bolj dopade.
S čim bo presenetil vaš nastop v Križankah konec maja?
Vesna: 28. maja v Križankah nastopamo kot edina slovenska skupina letos v sklopu festivala Druga godba. Predstavili bomo večino skladb z novega albuma, in v Križankah se ga bo dalo tudi prvič kupiti. Manjkale pa ne bodo niti tiste stare skladbe, ki jih že poznate in brez katerih ne gre. Ta koncert je posvečen uradnemu izidu našega četrtega albuma. Takoj naslednji dan pa letimo v NY, kjer bomo na povabilo National Geographic Society v družbi več slovenskih bendov (Laibach, Silence, Brina, Godalika, Atanasovski ...) nastopili v legendarnem Town Hallu ob Broadwayu. Konec junija gremo pa še v Tel Aviv!
Boštjan: Pred nami je pestro poletje.
Po katerih gospodinjskih pripomočkih bi posegli, če bi se nekaj minut pred koncertom našli brez inštrumentov?
Vesna: Če bi bilo tako enostavno, verjetno fantje ne bi zapravljali denarja za svoje dragocene inštrumente. Jaz imam srečo. Za petje človek svoj inštrument nosi vedno s sabo.
Kaj ne sme manjkati na dobri zabavi?
Vesna: Dobra družba!
Boštjan: Pa veliko sadja! (smeh)
Boštjan: To je "problem" že dalj časa. Odkar se je pojavila narodnozabavna glasba, se enači z ljudsko, tako kot je bila s prihodom oberkrajner glasbe vpeljana 'slovenska' narodna noša, čeprav je to blejska noša. Sicer se mi niti ne zdi, da se Atomik Harmonik ali Turbo angels predstavljajo kot nosilci slovenskosti. Če pa kdo o njih razmišlja na ta način, mu pa tako ali tako ni pomoči.
Kaj pa glede na to, da imajo veliko več poslušalcev kot vi?
Boštjan: Za to jim vsaka čast.
Kako gledate na dejstvo, da se pogosto dogaja, da so umetniška dela prepoznana kot taka dolgo časa po nastanku – takrat pa so bila manjvredna, nizka kultura?
Boštjan: Kar se tiče ljudske glasbe, kot je nekoč zvenela, mislim, da nikoli ni bila zares prepoznana kot umetniška glasba. Ljudska kultura je bila vseeno v očeh strokovnjakov in publike percipirana kot nižja. V Kataleni se poskušamo gibati po tanki meji med popularnim in umetniškim. Že to, da snemamo plošče, videospote in dajemo intervjuje, kaže na popularno razsežnost našega ustvarjanja. Po drugi strani pa količina gledaliških in plesnih predstav, na katerih je bila naša glasba uporabljena, kaže na možnost dialoga med tem, kar delamo, in visoko umetnostjo. Generalno gledano ločnico, če se le da, zavračam.
Nastopate na najrazličnejših prizoriščih. Verjetno se primerno razlikuje občinstvo? Kakšni ljudje torej hodijo na koncerte Katalene, kakšne so njihove skupne točke?
Vesna: V veliko veselje nam je, da na naših koncertih vidimo tako otroke kot starejšo generacijo in popolnoma vse vmes. Ne vem, kakšne so njihove skupne točke, vem pa, da imajo radi našo glasbo. Sicer upam, da skupne točke najdejo, ko se srečajo na koncertu (smeh).
|
Sicer se mi niti ne zdi, da se Atomik Harmonik ali Turbo angels predstavljajo kot nosilci slovenskosti. Če pa kdo o njih razmišlja na ta način, mu pa tako ali tako ni pomoči. Boštjan Narat, kitarist |
|
Boštjan: Res nismo načrtno celo življenje poslušali raznolike glasbe, da bomo lahko nekoč imeli bend, v katerega bomo lahko vse to stlačili.(smeh) Če bi se sprehodili po naših glasbenih okusih, bi našli zelo širok diapazon glasbe.
Če bi lahko sodelovala s katerimi koli tremi svetovnimi izvajalci, kdo bi bili?
Vesna: Delala bi recimo s Cirque de Soleil, z Davidom Lynchem in mega musical na Broadwayu. Sanjati je superfajn.
Ali imaš svoje najljubše glasbenike?
Vesna: Seveda jih imam, ampak se je z leti nabralo veliko glasbe, ki mi je ljuba. Žanrsko se ne omejujem preveč. Poslušam vse od rocka do tanga, funka in glasb sveta, pa vse do recimo disco glasbe. Verjetno pa sem največ časa posvetila poslušanju vokalnega jazza.
Na albumu Kmečka ohcet denimo ima pesem Le pijmo ga rockerski pridih. V kakšne žanre vas lahko še popelje glasbeno ustvarjanje? Kam ste šli z novim albumom?
Boštjan: Tega ne počnemo načrtno. Formo podrejamo vsebini. Nova plošča bo prinesla kar nekaj žanrskih usmeritev, delno tudi zaradi sodelovanja z Aldom Ivančičem, ki je producent z zelo raznolikimi interesi in ga ustvarjanje pelje v zelo raznolike smeri.
Ste razmišljali o plesnih, dance priredbah vaših pesmi, remiksih za klube? Morda vključitev slovenske etno glasbe v elektronske žanre (ali obratno)? Novi album?
Vesna: Zdi se mi, da smo se tokrat z žanri še malo bolj poigrali, saj smo si ploščo zamislili kot nekakšno zbirko glasbenih esejev na eno temo, in to je Rezija. Nastale so popolnoma raznolike skladbe. Na tem albumu je med drugimi tudi komad, kjer je Aldo sestavil matrico, ki se nam z ritmi in sampli pridruži pri živem igranju.
Boštjan: Primarno smo še vedo živ bend, prisotni pa bodo tudi drugi elementi, tudi kakšen košček elektronike.
|
Katalena bo 28. maja na Drugi godbi v križankah predstavila novi album Cvik
cvak. © IFP
|
Boštjan: To težko primerjamo, glede na to, da popularna glasba ni ljudska. Vseeno gre za dve precej različni zadevi. Posamične skladbe seveda lahko postanejo ponarodele, kot se je to zgodilo na primer z Domicljevo 'Slovenskega naroda sin', ampak za zdaj ne čutimo potrebe, da bi se jim posvečali. Ljudskega materiala v pravem pomenu je več kot dovolj.
Živimo v vizualni dobi. Ali bi lahko dosegli tako raven prepoznavnosti, če ne bi skrbeli tudi za zunanjo podobo? Kdo skrbi zanjo, sami ali vam kdo pomaga pri izbiri oblačil, stylingih ...?
Boštjan: S stylingi se resnici na ljubo ne ukvarjamo preveč, vsak pač poskrbi zase. Največ se s tem igra Vesna.
Vesna: Po svoji osnovni profesiji sem oblikovalka. Stylingi za na oder me zabavajo. Lahko si privoščim nositi stvari, ki jih za na tržnico ne morem. Po drugi strani se mi zdi, da z urejenostjo izkažeš spoštovanje do publike, in seveda odra. Še vedno pa je glasba tista, ki na koncertu edina šteje.
Koliko pa k prepoznavnosti in priljubljenosti prispeva seksapil pevke?
Vesna: Nič, popolnoma nič. (Smeh)
|
Res nismo načrtno vse življenje poslušali raznolike glasbe, da bomo
lahko nekoč imeli bend, v katerega bomo vse to stlačili (smeh).
Boštjan Narat, kitarist |
|
Vesna: Sreča doleti le dobro pripravljene.
Boštjan: Tudi jaz nisem ravno fatalist. Dokler pa je ta vera v usodo vsebina glasbe, ki jo igramo, se nam zdi seveda zanimiva.
Ali imate že načrte za nove videe, single? Kakšni bodo?
Vesna: Z videospoti tokrat ne bomo hiteli. Prvi singl z naslovom Lisica v teh dneh že prihaja na slovenske radije. Ima eno zelo veliko posebnost, saj smo si (za na ploščo) privoščili, da traja celih 9 minut in 7 sekund. Za radijska predvajanja smo ga vljudno skrajšali, ampak me prav zanima, če jih bo zamikala tudi dolga verzija. Meni se vsekakor veliko bolj dopade.
S čim bo presenetil vaš nastop v Križankah konec maja?
Vesna: 28. maja v Križankah nastopamo kot edina slovenska skupina letos v sklopu festivala Druga godba. Predstavili bomo večino skladb z novega albuma, in v Križankah se ga bo dalo tudi prvič kupiti. Manjkale pa ne bodo niti tiste stare skladbe, ki jih že poznate in brez katerih ne gre. Ta koncert je posvečen uradnemu izidu našega četrtega albuma. Takoj naslednji dan pa letimo v NY, kjer bomo na povabilo National Geographic Society v družbi več slovenskih bendov (Laibach, Silence, Brina, Godalika, Atanasovski ...) nastopili v legendarnem Town Hallu ob Broadwayu. Konec junija gremo pa še v Tel Aviv!
Boštjan: Pred nami je pestro poletje.
Po katerih gospodinjskih pripomočkih bi posegli, če bi se nekaj minut pred koncertom našli brez inštrumentov?
Vesna: Če bi bilo tako enostavno, verjetno fantje ne bi zapravljali denarja za svoje dragocene inštrumente. Jaz imam srečo. Za petje človek svoj inštrument nosi vedno s sabo.
Kaj ne sme manjkati na dobri zabavi?
Vesna: Dobra družba!
Boštjan: Pa veliko sadja! (smeh)
