Jernej: Tudi to – proces ustvarjanja je kot barka iz perja na razburkanem morju. Vedno sta v studiu dve poti, izbereš pa tisto, ki je ni. Predvsem pa nam je naslov albuma všeč.
Marko: Vojna in mir je bil delovni naslov skladbe Komu zvoni, ki je ves čas opozarjala na svež pristop pri tem projektu. Tudi material smo razmeroma lahko razvrstili na vojne viharje in mirne vode. Sicer pa dvojnost, nasprotja, konflikti, sreča in nesreča, sanje in stvarnost, predvsem pa čustveno intenzivno dojemanje okolja je vir neskončnih inspiracij in energije.
Kot skupina delujete že skoraj 20 let. Kako vam je uspelo tako dolgo ostati na sceni?
Tomaž: V glasbi je najbrž potrebno vsaj troje: ustvarjalnost, znanje in vztrajnost. Pri tistih, ki odnehajo na sredi poti, najbrž zmanjka prav slednje. Ampak potem se zgodba šele začne. Bend je neke vrste družina. Da ostane skupaj, je potrebno medsebojno spoštovanje, velika mera strpnosti, mnogo prilagajanja, pogovarjanja ter usklajevanja mnenj, krmarjenje med lastnimi interesi in skupnimi cilji … Zaenkrat nam te stvari še uspevajo.
M: Veže nas ljubezen do iste muze. Življenje v takem bendu sicer prinaša tudi razna odrekanja, pa vendar te mnogo bolj bogati. Pomembno je, da vsakič, ko je energija na dnu, eden prevzame iniciativo in da ga bend takrat podpre. Ker ljubezen še kar ne popušča, je prav verjetno, da bo ta bend preživel še kakšno desetletje.
Ime imate po znanem filmu Dead Poets Society, v srednji šoli pa je bil vaš Robin Williams Matjaž Berger (dramaturg in režiser). Kaj vas je naučil?
Alan: Podobno kot v filmu nam je Matjaž pokazal, da moramo slediti čisto svoji poti. Ni se oziral na profesorske klišeje, in prinesel je neko novo ustvarjalno energijo s seboj, iz katere smo črpali tudi mi. Zato smo še danes skupaj, vsakič v novi ustvarjalni embalaži.
T: Matjaž Berger je v Novo mesto res prinesel svež veter. Kasneje ga je kot režiserja in direktorja mladinskega gledališča pot vodila v Ljubljano, toda zadnja leta težišče naprednega in nekonformističnega, avantgardnega teatra spet prenaša na Dolenjsko, v Novo mesto, v Anton Podbevšek teater (APT). Osebno je name zelo vplival tudi cineast Filip Robar Dorin, s katerim sem v gimnazijskih letih sodeloval pri postavljanju soareje v čast avantgardističnemu pesniku Antonu Podbevšku, zelo ustvarjalno pa smo se takratni gimnazijci počutili tudi kot statisti pri snemanju Robarjevega filma Veter v mreži, ki je nastal po romanu Novo mesto Mirana Jarca.
Sploh veste, kolikokrat ste si omenjeni film ogledali?
J: Videl sem ga dvakrat.
T: Vsakih nekaj let, ko se uvrsti v program katere od televizij, si ga vedno znova ogledam in ob njem še vedno doživljam podobno kot pred 20 leti.
Pripravljate kakšen nov videospot?
J: Dolgoročno vsekakor, pa ne le enega.
A: Pred nami je še nekaj singlov z aktualne plošče Vojna in mir, marsikateri bo dobil tudi svojo vizualno podobo. Zadnjih šest videospotov smo posneli z režiserjem Klemnom Dvornikom, verjetno bomo še kakšnega zakuhali skupaj.
Bo naslednji album izdan prej kot v petih letih?
J: S časovnimi premicami se ne obremenjujemo. Izdali ga bomo, ko bodo planeti v pravi konstelaciji.
A: V rokavu imamo, kot David Copperfield, nekaj presenečenj, od še neobjavljenih skladb do posebnih projektov, tako da nam še nekaj let ne bo treba pripravljati groba in postavljati spomenika.
Kaj pripravljate za četrtkov koncert v Modri hiši?
J: Krepko dozo pozitivne energije in enajst terabajtov dobre glasbe.
