"Zaradi Colina sem stal v luknji"

Kako je bilo delati s Colinom Farrellom?
Colin je izjemen profesionalec, zelo natančen, predan, zagnan in vsak prizor želi izpiliti do potankosti. Zasebno je sproščen, duhovit, in kar je pri hollywoodskih zvezdnikih redkost, zelo pozoren. Odlično sva se ujela, saj sva si zelo podobna po značaju. Priznati moram, da sva se na snemanju zelo zabavala.

Pravite, da sta postala dobra prijatelja.
Še vedno sva v stiku in sva vesela priložnosti, ko se srečava na kakšnem festivalu.

Kako je bilo snemati Triažo?
Lepo je bilo spet delati z Danisom Tanovićem. Po Nikogaršnji zemlji nisva več delala skupaj. Triaža je bil visokoproračunski film in pogoji so bili temu primerni. Saj veste: več denarja, več muzike. Snemali smo v Španiji v Alicanteju in v Dublinu. Ekipa je bila izjemna.

Je bil ta film za vas posebna izkušnja?
To je bil moj prvi film v angleščini. Igram kurdskega zdravnika, ki je študiral v Ameriki, in največ časa med pripravami sem porabil ravno za jezik.

Nasmejte nas s kakšno anekdoto s snemanja.
Colin je malce manjši od mene in zabavno je bilo, da sem na snemanju vedno vedel, kje moram stati. Na sceni so namreč izkopali luknjo, v katero sem moral stopiti, da razlika v višini med nama ne bi bila tako očitna. Seveda sva s Colinom včasih bruhnila v smeh, ko je bilo to najmanj potrebno. 


Žurnal24 main

Omenili ste tudi Colinovega osebnega asistenta ...
Ante je po rodu Hrvat in je bil zelo navdušen, ko me je spoznal, saj me njegova družina obožuje. Nekoč je dejal, da je poklical svojo družino in jim povedal, da dela z mano, pa mu niso verjeli. Rekli so: "Da delaš s Colinom, ti že verjamemo, saj to ni nič takšnega."

Ste na snemanju doživeli kaj neprijetnega?
Neprijetno je bilo edino Colinu, ki je moral zaradi filma shujšati kakšnih 20 kilogramov in smo ga med odmori vedno dražili s hrano. Naše šale je prenašal stoično.

Kako bi opisali druge igralce, s katerimi ste sodelovali?
Zanimivo je, da je bil moj naslednji film po Triaži Roadkill in da je v njem prav tako igrala Paz Vega. S Christopherjem Leejem sva se spoznala šele na premieri v Rimu. Povedal mi je, da je bil pred snemanjem filma nazadnje v Bosni leta 1943. Mislil sem, da se šali. Toda potem mi je razložil, da je bil kot podporočnik angleške vojske prisoten pri desantu na Drvar. Neverjetno.

Bo film navdušil gledalce?
Sodeč po odzivih na dosedanjih premierah imam dober občutek.