Magazin
17833 ogledov

Igralec serije Najini mostovi: "Želim si konca negotovosti"

Robert Korošec
1/2
Ana Gregorič
"Vsi imamo že vsega dovolj, vseh se nas lotevajo skrbi, strah, negotovost, tudi mene," pravi igralec priljubljene serije.

Tridesetletnega igralca Roberta Korošca smo lahko spremljali že v seriji Ena Žlahtna štorja kot Sergeja, v številnih predstavah in muzikalih Addamsovi, Vesna, Orlando, zdaj pa je na malih zaslonih v vlogi avanturističnega zdravnika Kristjana Bevka v priljubljeni  seriji Najini mostovi.

V sklopu Žurnalovega projketa Glas generacije smo ga povprašali o željah, dotaknili pa smo se tudi covid krize, njegove družinice in vloge v seriji ...

Čeprav vas Slovenija pozna predvsem po vlogi Kristijana v seriji Najini mostovi, imate ogromno izkušenj tudi z igranejm na odrih. Kako je koronakriza vplivala na ta segment vašega delovanja? Kaj pri vašem delu najbolj pogrešate v novi realnosti?
Najbolj pogrešam delo samo. Namreč na odru nisem stal že 9 mesecev in bojim se, da bo to še trajalo. Nisem zaposlen, torej, delam po projektih in teh v trenutni situaciji ni na spregled. Zelo pogrešam gledališče in se, kot mlad igralec, kar malo bojim prihodnosti. Predvsem, ker trenutno ne čutim, da bi koga kaj skrbelo za našo panogo.

Kako je na vaše življenje vplivala vloga v seriji? Ali kljub nošenju mask in bolj praznim ulicam vseeno naletite na oboževalce?
Ja, se zgodi, da me kdo prepozna tudi z masko. Drugače pa nekega velikega vpliva serija ne kaže. Verjetno je to posledica tudi koronakrize v kateri smo. Sam niti ne morem izkoristiti prepoznavnosti, ki mi jo serija ponuja, za kakšno predstavo ali kaj podobnega. Najboljša možna stvar je bila, da sem dobil to vlogo v seriji, po drugi strani pa verjetno najslabši možen čas oziroma obdobje.

V čem sta si s Kristijanom podobna?
Oba obožujeva svoj poklic in sva mu predana. Prizadenejo naju krivice, nepravičnosti. Proti temu se tudi boriva in sva vedno pripravljena pomagati. Za ljudi, ki nama pomenijo največ bi pa naredila vse.

Kako je pandemija vplivala na vas in vašo mlado družinico? Ste zdaj več z družino? Kako s partnerko preživljata obdobje, ko ni vrtca in sta otroka ves čas doma?
Nina dela, kar pomeni, da doma vodim gospodinjstvo jaz. Mislim, da je čas, ki je bil tako nenadejano podarjen izjemno dragocen, saj sem lahko veliko  z otrokoma in se še bolj povežemo. Pa tudi, ko Nina ni delala in smo bili vsi skupaj, smo zelo uživali. Radi smo skupaj ali če obrnem drugače, znamo biti skupaj in takrat smo najsrečnejši.

Robert Korošec | Avtor: Ksaver Šinkar Ksaver Šinkar

Vaša družinica je po mojih zadnjih podatkih šestčlanska. Kakšna psa imate in kako gledate na odnose med otroci in psi?
Že nekaj časa imamo Coton de tulear-ja Kasperja, med prvim valom koronakrize smo pa kupili še Lagotta romagnola (Romanski vodni pes) Baluja. Mislim, da je nekaj neprecenljivega, ko imata otroka možnost odraščati s kužki. Veliko se bosta s tem naučila in že od začetka bosta imela najboljšega prijatelja. To se že pozna predvsem pri Lejli, ki več ne more zaspati brez Kasperja.

Česa si v tem trenutku najbolj želite?
Želim si konca negotovosti. Želim videti, da bi se podprlo kulturo in se jo za zmeraj postavilo kot temelj slovenske družbe. Umetnost je popolnoma nesebično ponujala, in še ponuja, uteho med koronakrizo, ko se je postavila na splet, poslušali smo glasbo, gledali filme, itn. Ko bo koronakrize konec bo pa pomoč potrebovala sama in takrat ne želim slišati, da je to nekaj, kar ne potrebujemo. Ta kriza je dokaz, da je to ena glavnih stvari, ki jih človeštvo potrebuje.

Kaj bi sporočili Slovencem in Slovenkam ob prihajajočih praznikih v teh novih razmerah?
Predvsem veliko notranjega miru in čim manj stresa. Naj bodo ti prazniki zagon za naprej, za optimističen vstop v novo leto. Ne pozabite na pogovor, ki lahko vedno pomaga ter na sočloveka. Vsi imamo že vsega dovolj, vseh se nas lotevajo skrbi, strah, negotovost, tudi mene. Zato pa lahko že en preprost dober dan ali nasmeh pod masko sočloveku vlije nekaj upanja in optimizma, ki ga vsi potrebujemo. Želim vsem ljubezni ter topline polne praznike ter ne pozabite se pockrljati.

 

Decembrska misija naše rubrike Glas generacije se glasi: "Vse je mogoče, če se hoče." V teh težkih in negotovih časih opozarjamo na težave, pri čemer nismo osredotočeni na negativo. Iščemo rešitve in pišemo tudi o pozitivnih zgodbah, intervjuvamo navdihujoče ljudi ter skupaj ustvarjamo boljšo družbo za vse generacije. V decembru bomo vsebine prilagodili željam. Tako željam otrok kot željam odraslih in starejših. Številne želje otrok iz šibkejših okolij bomo s pomočjo bralcev tudi uresničili in jim tako na obraz pričarali decembrski nasmeh. Decembrsko misijo lahko soustvarjate z nami, sledite pa nam lahko TUKAJ.