Magazin
40 ogledov

Intervju: Lučka Kajfež Bogataj

(Foto: Boštjan Tacol) Žurnal24 main
Znanstvenica, ki ne kupuje jagod pozimi in opozarja, da imamo Zemljani resne probleme.

Reciklirate odpadke?
Recikliram tisto, kar je v javnem sistemu. Predvsem papir, plastiko in steklo. Kompostnika nimamo.

Se vam zdi naš javni sistem ločevanja odpadkov dober?
Ne, ni dober, ker ni garancije za ljudi, da gredo v končni fazi odpadki res ločeno v reciklažo. Naši sistemi za predelavo so šibki.

V slovenski politiki se ne vidim. Nikoli.
Lučka Kajfež Bogataj
Kdo bi lahko bil dober zgled?
Švica. Tam so zelo urejeni in gredo v takšne podrobnosti, da zeleno steklo zbirajo ločeno od preostalega stekla. Pri njih je to način življenja.

Imate svoj biovrt?
Imam veliko srečo, da imam taščo, ki zame opravlja to dejavnost, za ekološko tržnico niti nimam časa. Kupujem na več koncih in nakupe ponavadi razpršim, ker je tveganje, da potem stvari niso dobre, tako manjše. Sem pa velika nasprotnica kupovanja uvožene hrane izven sezonskega časa. Jagode sredi zime niso v mojem stilu.

Kupujete ekoizdelke?
Predvsem gledam, kje je kaj narejeno. Veliko bolj kot na oznake 'eko' pazim na sestavine, ki jih imajo proizvodi. Ljudje ne bi smeli gledati zgolj ekonalepk, ampak bi morali biti pozorni na vse te sestavine, konzervanse in e-je, ki se skrivajo notri.

Se vam ne zdi, da se pri ekoizdelkih resnično vse vrti okoli denarja?
Ja, seveda. To je greenwashing eko v verigi supermarketov. O tistem pravem eko lahko govorimo le takrat, ko gremo sestavine kupit naravnost na kmetijo, ki jo dobro poznamo. Tudi če ima proizvod sto nalepk eko, ni jamstva, da je res eko. Zame tudi ekoizdelek, ki je bil narejen z elektriko iz premoga, ni eko.

Kaj vse je vreme, verjetno ne samo temperaturna sprememba?
Vreme je način, kako živimo. Vreme in podnebje določata infrastrukturo. Določa našo kulturo, kdaj imamo praznike, kako smo oblečeni, kako preživljamo dopust. Vreme je tudi odraz naše energijske porabe. Vreme je tudi voda, najbolj čutimo spremembe v vremenu, kadar se nam vodni cikel pokvari.

 | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main

Ali sploh obstaja jasno sorazmerje med naraščanjem izpustov CO2 in temperaturo?
Absolutno jasna korelacija – ko je CO2 visok, je visoka tudi temperatura, in obratno. Ni pa nujno, da je vrstni red vedno enak. Zdaj smo v obdobju, da nam je CO2 začel naraščati pred temperaturo. V zgodovini pa je bilo že oboje.

Se vam zdi smiselno, da še posebno v tem obdobju gospodarske krize, recesije, svet obremenjujemo z zmanjševanjem izpusta CO2?
Mislim, da je smiselno. Vendar moramo ločiti dve zadevi: nekaj je zmanjševanje izpustov in nekaj je služenje od tega zmanjševanja, razni davki in podobno. Moramo ločiti, do kod je znanost in od kod naprej je politika. Znanstveniki se nikoli nismo ukvarjali z davki. V recesiji je pomembno le, da  za isto enoto produkta porabimo manj energije.

Tudi če ima proizvod sto nalepk eko, ni jamstva, da je res eko.
Lučka KajfežBogataj
Kaj ne bi bilo bolje vlagati v razvoj novih tehnologij, ki bi dejansko pripomogle k neposrednemu vplivu na čistejše okolje, kot so smog, razni strupeni plini, in ne v zmanjševanje CO2, ki je tudi zdrav plin, plin, ki daje življenje?

CO2 iz dimnika in izpušne cevi ne gre sam. Vedno je združen s preostalo nesnago. CO2 je samo indikator. Če bi se vozili manj, bi bil zrak bistveno čistejši, saj bi bilo manj saj, dušikovih oksidov, manj drobnih delcev, ki gredo neposredno v pljuča, in manj ozona.

Sistem gospodarstva slabi na račun "zelenih" davkov. S tem je upočasnjen razvoj razvitega sveta, posledično je veliko večji udarec na razvoj tretjega sveta. Statistika pove, da temu sledi več smrtnih žrtev (lakota, bolezni) …
Saj to se še nikjer ne izvaja, kje pa to je? Kje pa je kakšno upočasnjevanje, kje so kakšni davki, vse države povečujejo emisije. Ampak, če govorimo hipotetično, bi bila idealna jedrska fuzija ali pa tretja generacija biogoriv, kjer bi lahko te smeti, o katerih sva prej govorili, spravili v pogon. Ampak do teh tehnologij je še zelo dolga pot. In teh tehnologij nihče  intenzivno ne išče, ker je tako udobno uporabljati nafto in premog.

Kaj mislite, je več žrtev zaradi tega ali zaradi samega vremena (poplave, cunamiji, orkani)?
Revščina je kompleksen pojav, ampak mislim, da bi se z novimi ekološkimi standardi pojavila tudi nova delovna mesta. Manjša poraba energije bi dajala tudi večje zaslužke. S pametno politiko bi lahko reševali oboje skupaj. Tukaj ne gre za vprašanje ali – ali. Tukaj ni izgovorov. Zaradi manjše onesnaženosti bi bili tudi ljudje bolj zdravi.

Vreme določa našo kulturo, kdaj imamo praznike, kako smo oblečeni, kako preživljamo dopust.
Lučka Kajfež Bogataj
Za Ala Gora pravijo, da je le odličen retorik, zna nastopati, v bistvu pa pri njem ni neke globine, ki bi prikazovala dejstva.

Seveda ne. On ni znanstvenik. Je politik, ima dober PR. Nikoli se ni poglobljeno ukvarjal s podnebnimi spremembami, odločil se je le, da to posreduje širši javnosti. Je pa človek, ki išče rešitve. Ne išče problema, temveč svetuje o rešitvah v duhu manjše odvisnosti od nafte.

Se vam zdijo te rešitve dobre?
Seveda, kajti če bomo večno odvisni od peščice arabskih držav in Rusije, ne bo dobro. Vedno bomo v vojnah. Energijo je treba začeti predelovati doma. Na svojem.

Kdaj vas lahko pričakujemo v politiki?
V slovenski politiki sploh ne. Nikoli. Politika ni neodvisna. Vedno sem verjela, da kot politik delaš za dobro ljudi, si neodvisen od nekega lobija, ki bi ga kot politik pravzaprav moral nadzirati. Prihod na oblast je povezan z določenimi kompromisi in ves mandat moraš potem te usluge vračati. To ni zame.

Ampak vabili so vas pa?
Oh, ja. Pa še kako. Toda že iz teh vabil je bilo jasno, kako si mojo vlogo predstavljajo. Politika ni zrela, niti na svetovni ravni, da bi doumela, kaj je ta hip bistveno.. Zemljani imamo vsaj osem  resnih problemov, med katerimi je tudi ogrožen dostop do vode in hrane čez dvajset let.  Tudi pri biotski raznovrstnosti in podnebnih spremembah smo šli že čez rob, da ne omenjam dušikovega krogotoka ali ozonske luknje. In politika bi morala to vzeti resno.

 | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main

Ali na našem ministrstvu za okolje primanjkuje strokovnjakov s tega področja?

Absolutno. Slovenija nima razdelanih scenarijev. Razen tega, da vemo, da bo topleje, nimamo pravilnih izračunov, kako bo z dežjem, točo, vetrovi in naravnimi nesrečami. To potrebujemo. In potrebujemo tudi študijo, ki bo vse našteto povezovala s tem, kako bo vplivalo na gospodarstvo. Imamo eno samo študijo, kako bo kmetijstvo prizadeto, nimamo pa študije, kako bodo prizadeti zdravje, turizem, energetika, infrastruktura in tako naprej. Pa saj dobivamo same kazni, opomine in negativne kritike. Ampak problem se vleče, odkar smo samostojni.

Kakšen zakon bi morali v Sloveniji takoj sprejeti, da bi ublažili udarec potratnega vedenja ljudi z energijo?
V bistvu nobenega, ker imamo že vse, ampak niti enega od teh ne izpolnjujemo. Po zakonu bi morali že lani odpraviti zakopavanje odpadkov in predlani zapreti tovarne, ki škodujejo okolju. Ta zakon imamo, vendar ga ne spoštujemo, ker nihče ni sankcioniran. Imamo tudi jasno direktivo, koliko sme biti onesnaženosti v mestih, da ne sme biti več kot 30 dni s preseganjem onesnaženosti v Ljubljani, v Mariboru in Šoštanju pa imamo 50 takih dni. Nihče ni kaznovan. Tudi mi kot država ne dobimo resnih finančnih kazni, morda bi bilo
takrat drugače. Tukaj je tudi Evropa dvolična. Zakoni nas ne bodo rešili.

Kje v Sloveniji vidite priložnost za izgradnjo podobne ekovasi, kot je Findhorn na Škotskem?
V Sloveniji imamo popolnoma neizkoriščen potencial v severovzhodnem delu. Tam so neverjetni potenciali geotermalne energije. Lahko bi imeli naselja, ki so energetsko popolnoma neodvisna. Idealna priložnost bi bilo tudi kmetijstvo v rastlinjakih. Vso zelenjavo, ki jo pripeljemo iz Grčije ali Španije, bi lahko pridelovali na tem koncu. Tudi demografsko je ta konec naše države podhranjen, ima potencial.

Vaš zadnji modni nakup?
Ta torbica (pokaže na torbico modre barve). Že dolgo si nisem kupila torbice. In ta je bila zelo poceni, samo 9 evrov. Narejena je na Kitajskem, zato je bila tako poceni. Žal vem,, da je tisto razliko do normalne cene, recimo 70 evrov, plačalo tamkajšnje okolje.

Intervju je bil objavljen  v Zame, brezplačni prilogi časnika Žurnal24, ki je izšla 2. aprila.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.