Ste svojemu najstniku v zadnjem času povedali katero od omenjenih stvari?
1. Rad te imam.
Zaradi vsakodnevnih obvez pogosto pozabimo izreči tisto, kar naj bi bilo samo po sebi razumljivo. Ni treba jemati ljubezni do otroka kot samoumevne in pričakovati, da jo tudi otrok tako doživlja, ne glede na njegova leta.
2. Ponosen sem nate.
Poiščite vsaj eno stvar, na katero ste ponosni, in otroku jasno in glasno izrazite občutke. Morda je radodaren, umetniško nadarjen, dober športnik …, enostavne besede lahko naredijo čudež v odnosu, pa tudi življenju nasploh.
3. Podpiram te v tem, kar želiš postati.
Mnogim najstnikom je v puberteti težko, ker njihova individualnost ni prepoznana, pa naj gre za neobičajen poklic, drugačen stil življenja ali vere … Ko govorijo o svojih izbirah, najstniki občutijo lahen strah in nelagodje, zato jim bo podpora veliko pomenila.
4. Verjamem vate.
Najstniška leta prinašajo veliko negotovosti. Strah pred neuspehom, nesprejetostjo, občasno pomanjkanje samozaupanja. Otrok mora slišati, da verjamete vanj in v uresničitev njegovih načrtov.
5. Žal mi je.
Včasih so to besede, ki jih je najtežje izgovoriti. Če nimate prav, priznajte. To ne bo zmanjšalo starševske vloge v otrokovih očeh, ampak boste ohranili spoštovanje. Najstnik bo videl, da spoštujete njega in njegove občutke dovolj močno, da mu lahko to izrazite in tudi njega naučite priznati napako.
6. Ti si dobra oseba.
Otrok mora vedeti, da ima starš o njem dobro mišljenje in ga spoštuje kot osebo. Če mu damo vedeti, da je dober, ljubezniv, pameten …, mu pomagamo zgraditi potrebno samozaupanje in odnos s starši. Tudi če je najstnik problematičen, mu dajte vedeti, da v njem vidite veliko pozitivnega.
7. Sprejemam te takšnega, kakršen si.
Najstniki potrebujejo sprejetost okolja, predvsem pa staršev. Morda se zdi, da jim je vseeno, a je prej obratno. Včasih govorijo tako, da se zdi, da jim vaše mnenje ni pomembno, resnica pa je, da želijo vaše odobravanje in sprejemanje. Želijo si brezpogojne ljubezni − da jih boste imeli radi ne glede na to, kaj bodo rekli ali storili.
8. Nisem tako mislil/mislila.
Včasih izrečemo hladne in okrutne stvari, ki jih ne mislimo zares, drugega pa lahko zelo prizadenejo. Ko gre za otroka, pogosto mislimo, da se nam ni treba vračati k starim konfliktom in se opravičevati za besede, izrečene v jezi in frustraciji, kar je velika napaka. Če rečemo nekaj, za kar menimo, da nam ne bi bilo treba, je čas, da pogoltnemo ponos in prosimo za opravičilo.
9. Ti si poseben in pomemben.
Seveda vsak starš za otroka misli, da je poseben in pomemben, malokdo pa se to spomni tudi povedati. Tako mu v občutljivih letih pomagamo razvijati samozavest. Naj ve, da je poseben na svoj način, da ima tisto, kar nekdo drug nima, da so njegov obstoj, mnenje in vpliv, ki ga ima na druge ljudi, zelo pomembni.
90
ogledov
Kaj želi slišati najstnik?
Besede imajo moč, pa tudi tisto, kar zamolčimo, ima posledice. Le zato, ker o nečem razmišljamo, še ne pomeni, da to otrok tudi čuti ali da ni treba tega tudi jasno in glasno ubesediti.
