Jelka Stergel - direktorica Festivala slovenskega filma (FSF) o festivalu in aktualnih težavah slovenskega filma.
Na začetku mi je bilo zelo žal, zdaj pa sem se že malo privadila. Nisem si predstavljala, da je toliko kriznih položajev in da je tako težko najti ravnovesje med vlogo države in odgovornostjo do gledalcev. Ko se približaš enemu, se zameriš drugemu.
So težave Filmskega sklada vplivale na letošnjo izvedbo FSF?
Normalno, da so težave imele svoj vpliv, saj je organizator festivala Filmski sklad. Mislim, da se da z dobro vizijo zminimalizirati vpliv nosilca ter neodvisno pripraviti takšen projekt.
Ali letos na FSF lahko pričakujemo vse filme, ki so napovedani?
Lahko se zgodi, da kakšnega ne bo. Trenutno je edina kopija, ki manjka, kopija filma Traktor, ljubezen in rock’n’roll Branka Đurića, ki je še v postprodukciji. To je film, ki je bil v sanaciji in je bil napovedan že lani, ampak ga je bilo treba dofinancirati.
Kaj je vaše delo na FSF in kaj delo programskega direktorja Jožeta Dolmarka?
Mislim, da je dobro, da se festivali čim bolj profesionalizirajo. Prepričana sem, da je Jože Dolmark zelo odgovoren in kakovosten selektor in da je letos pripravil dober izbor.
Kaj pa je vaše delo?
Vse ostalo. (smeh) Treba je bilo organizirati prijave, spletno stran, izvedbeni tim, sklepati partnerske pogodbe, iskati sponzorje, ves poslovno-organizacijski del, izvedba pa je stvar Avditorija Portorož.
Ste kaj razmišljali, da bi postali programska direktorica FSF?
Ne, nimam kaj razmišljati. Pozvali so me, naj vložim kandidaturo za direktorico, Filmski sklad me je imenoval in jaz sem to sprejela. Kar čutim jaz, pa niti ni pomembno.
Ali bi kandidirali za direktorico sklada?
Ne, trenutno ne razmišljam o tem, ker ne vem, kako se bodo stvari razvijale naprej.
Ali je v Portorožu dovolj filmskega občinstva?
Ne. Težava Portoroža je v tem, da občinstvo ni zrastlo s tem festivalom. Upam, da se bo letos to premaknilo z mrtve točke. Mislim, da bi se tudi hotelska infrastruktura morala bolj vključiti in prostore, ki jih ima, narediti uporabnejše. Težava je v tem, da Portorož nima kinodvoran in vztrajati na tej lokaciji, ne da bi se ta infrastruktura razvijala, pomeni ostajati na isti točki.
Koliko FSF zanima turiste?
Lani, ko sem bila tam, sem opazila le nekaj domačinov, večinoma pa je šlo za profesionalno občinstvo.
Koliko ljudi je lani sploh obiskalo FSF?
Mislim, da lahko govorimo samo o profesionalnem občinstvu. Program je bil pač tako skromen, da je bil odziv temu primeren.
Si še vedno želite, da bi FSF postal del Liffa?
Sarajevski filmski festival je dokaz, da je to dober recept. Še vedno sem prepričana, da to ni slaba ideja. Dalo bi se združiti energijo v ambiciozen južno- oziroma srednjeevropski festival, vendar trenutno ni pravih razmer za to. Mislim pa, da se morajo filmski ustvarjalci sami odločiti, kaj hočejo.
Ali imate kakšen recept za to, da bi na FSF privabili več obiskovalcev?
Seveda. Ta izziv sem sprejela, ker sem prepričana, da lahko z dobro poslovno strategijo preraste v zanimiv festival. Združevanje stranskih sekcij z nacionalno sekcijo je dober recept za njegov razvoj. Festival ne sme biti namenjen samemu sebi in nekaj filmarjem, ki se družijo in se imajo fino. Festivali so za to, da služijo promociji filma.
