Eden od bolj priljubljenih članov Ansambla Saša Avsenika Luka Sešek se je letos odločil, da ga poleg narodno zabavne glasbe zanimajo tudi druge zvrsti. N'č bat, pri Avsenikih ostaja vse po domače, pravijo, Luka pa se po letih premora vrnil tja, kjer smo ga že zelo pogrešali - v pop vode!
Za Žurnal24 je že septembra povedal, da je zelo hvaležen Sašu Avseniku, ki ga podpira pri njegovih izletih v pop vode. Sicer pa ni edini iz ansambla, ki gre občasno "po svoje". Avtorsko skladbo, balado Kaplice, sta pred časom izdala tudi Lucija Selak in Tommy Budin.
Da so člani Ansambla Saša Avsenika še vedno složni, so dokazali konec tedna v Stožicah, ko so oboževalcem pripravili nepozaben koncert. Slavko Avsenik je verjel, da glasba živi le, če živi z ljudmi. Sobotni večer v Areni Stožice je to misel postavil v novo razsežnost. Sašo Avsenik je s svojim ansamblom Avsenikovo glasbo prvič pripeljal na največji slovenski oder in dokazal, da slednja sodi v sam vrh, ob tem pa navdušil tudi z mogočno scensko postavitvijo in vrhunsko glasbeno izvedbo.
Koncert v Stožicah ni temeljil na spektaklu, temveč na glasbi. V ospredju so bili orkester, posebej za ta večer sestavljen pevski zbor, razširjena zasedba ter svetlobna in scenska postavitev. Prav scena je bila poleg glasbenih presežkov ena izmed opaznejših elementov večera. Program je združeval starejše Avsenikove melodije, tudi tiste manj poznane, ter novejše hite Ansambla Saša Avsenika.
Sašo Avsenik, Luka Sešek, Lucija Selak, Matic Plevel, Tommy Budin, Denis Daneu ter Aleš Jurman so ob spremljavi revijalnega orkestra stopili na oder razprodanih Stožic in s posebnim nabojem zaigrali prvo pesem večera, staro Avsenikovo, Zapoj in zaigraj. Nadaljevali so s Sankaško polko in za mnoge neuradno slovensko himno Slovenija, od kod lepote tvoje. Ob skladbah Na Golici, Planica, Planica in Ena bolha za pomoč je Arena Stožice vstala, dvorana pa je pela, ploskala in vzklikala na ves glas.
Med koncertom sta se zasedbi pridružila tudi Gregor in Monika Avsenik. Skupaj z ansamblom so izvedli skladbo Morda pa nekoč, posvečeno Slavku Avseniku. Monika pa je zapela še Tam, kjer murke cveto. Eden najbolj ganljivih trenutkov večera je bila skladba Pastirček. Člani ansambla so z odra odlšli med občinstvo, na sredino dvorane in s tem simbolično izbrisali razdaljo med odrom in ljudmi. Tisto razdaljo, ki je Avsenikova glasba nikoli ni zares poznala.
Sašo Avsenik je med koncertom spregovoril tudi o skladbi, ki mu iz koncertnega repertoarja pomeni največ. Izpostavil je Zvezde na nebu žare in povedal, da gre za pesem, ob kateri se prepletajo različni občutki. Od veselja in plesa do spominov in tišjih misli. Prav ta skladba ga najbolj spominja na domače božične večere, ko so ob okrašeni jelki odpirali darila. Kot je dejal, so imeli starši takrat pogosto solze v očeh, saj nikoli ne veš, kdaj se boš spet tako zbral skupaj. Dodal je, da so mu tudi tokrat ob pogledu na polno dvorano pritekle solze sreče.
Ansambel pa je obljubil, da se v Stožice vrne tudi drugo leto, in sicer decembra 2026.
