Avokado izvira iz Srednje Amerike, kjer so ga jedli že pred sedem tisoč leti. Zaradi oblike in zelenkaste lupine ga imenujemo tudi aligatorjeva hruška. Drevo avokadovec zraste do 20 metrov visoko, listi so zeleni in suličasti, dolgi do 25 centimetrov. Zeleni plodovi hruškaste ali okrogle oblike zrastejo med pet in 20 centimetri. Plodovi, ki imajo v sredini koščico v velikosti žogice za golf, ne dozorijo na drevesu, temveč šele, ko so odtrgani. Ko padejo na tla, so tako še trdi in nezreli, na tleh pa hitro dozorijo.
Avokado se loči po sortah. Nekatere imajo gladko in zeleno lupino, druge so bolj nagubane in hrapave, barva pa je zelo temna, skoraj črna. Meso zrelega avokada je rumene ali rumenkasto zelene barve, okus pa je kremast, podoben orehu. Pri nas se ga da kupiti vse leto, večinoma pa prihaja iz Izraela.
Hranilne vrednosti
Avokado velja za enega najbolj hranljivih sadežev. Bogat je z nenasičenimi maščobnimi kislinami (palmitoleinska, oleinska, linolna in linolenska kislina), ki so za organizem koristne. Vsebuje tudi veliko beljakovin, kalija, lecitina, folne kisline, vitaminov A, E, B2, B5, B6 in C. Zaradi izredne hranljive vrednosti se avokado uporablja v medicinske namene in v kozmetični industriji.
Zdravilne učinkovine
Večinoma avokado blagodejno vpliva na bolezni srca in ožilja – na motnje srčnega utripa, pri prekrvavitvi, varuje pred srčnim infarktom, uravnava visok krvi tlak in blaži predmenstrualne težave. Lecitin v avokadu znižuje holesterol in trigliceride v krvi. Po zaužitju smo bolj kreativni, saj so možgani bolj prekrvavljeni in imajo več kisika in hranilnih snovi.
Avokado kot odlična vlažilna in hranilna sestavina pomaga pri obnavljanju in pomlajevanju kože, saj avokadova olja povečajo kolagen v koži. Koža je tako bolj čvrsta in elastična.
Uživanje
Za uživanje je primeren le zrel sadež. Zrel je takrat, ko se lupina ob rahlem pritisku udre in se meso razmaže tako kot maslo. Če je sadež še trd, naj dozoreva še nekaj dni. Da hitreje dozori, ga lahko zavijemo v papirnato vrečko in položimo na radiator. Hranimo ga v hladilniku nekaj dni.
na 100 g plodov 160 kcal (669 kJ)
Uživamo lahko surov sadež. Najhitreje ga pripravimo, če ga razrežemo po dolžini, obe polovici zavrtimo v nasprotni smeri in odstranimo koščico. Lahko ga narežemo na rezine ali koščke, ali pa meso zmečkamo z vilicami in namažemo na kruh. Lahko mu dodamo več začimb, od pikantnih do sladkih ali kislih. Največkrat ga jemo svežega, namažemo na kruh, dodamo sadnim ali zelenjavnim solatam ter mlečnim napitkom, lahko pa ga tudi prekuhamo in dodamo različnih juham ali prikuham. Ker olupljeno meso hitro potemni, ga je priporočljivo pokapati z limoninim sokom.
