Anksiozne motnje spadajo v skupino psihičnih bolezni, anksioznost pa bolj ''po domače'' pomeni
stanje živčne napetosti. Različne stopnje so tesnoba, trema, napetost, živčnost, strah in
zaskrbljenost
Varovalo pred nevarnostjo
Običajno sta strah in tesnoba popolnoma normalni reakciji na dejansko grozečo nevarnost.
Anksioznost na takšen način človeku pomaga ubežati trenutni nevarnosti ali se izogniti prihodnji.
Natančneje, poveča dejavnost možganov, pospeši delovanje srca in povzroči boljšo prekrvitev mišic.
Napačni varovalni mehanizem
Včasih pa varovalni mehanizem anksioznosti deluje narobe in se sproži tudi, kadar človek ni
zares v nevarnosti. Takrat lahko anksioznost sproži že nenevarna situacija ali bitje (na primer
miš). Telo je pripravljeno na beg ali boj s sovražnikom, pravi sovražnik pa se v resnici skriva v
samem človeku. Če to postane ovira v vsakdanjem življenju gre za tako imenovano anksiozno motnjo.
Anksiozne motnje
Te se pojavljajo v vseh starostih, tako pri otrocih kot pri starejših. Prizadenejo oba spola,
pogostejše pa so pri ženskah. Številni si poskušajo pomagati sami na različne neustrezne načine
(alkohol, droga ...). Poleg tega je anksioznost pogosto povezana tudi z depresijo.
Znaki anksioznosti
Psihični znaki anksioznosti so psihična napetost, razdražljivost in motena koncentracija,
telesni pa razbijanje srca, težko dihanje, vrtoglavica, bolečine v trebuhu, glavobol, slabost ...
Ti znaki lahko posnemajo različne telesne bolezni, zaradi česar je človek lahko še bolj prestrašen.
In kaj narediti?
Prepričanje, da je anksioznost posledica človekove šibkosti in da bi jo z voljo lahko
premagali, je napačna. Anksiozni bolniki se namreč ne morejo prisiliti, da bi se počutili bolje.
Kljub temu, da se zavedajo nesmiselnosti svojih strahov, se teh ne morejo znebiti. Anksiozne motnje
mora zato zdraviti zdravnik. Navadno se uporabljata za zdravljenje dve skupini zdravil,
anksiolitiki in antidepresivi, pogosto v kombinaciji s psihoterapijo, lahko pa tudi le
psihoterapija. Izbira načina zdravljenja je odvisna od vrste anksiozne motnje (generalizirana
anksioznost, panična motnja, socialna fobija in specifična fobija).
Na pomoč, miš v hiši!
Vas je strah pajkov? Ali pa recimo velikih kobilic? Morda letenja? Ali druženja z drugimi ljudmi? Naj vas potolažimo, da vsaj eden izmed petih odraslih v določenem letu trpi zaradi anksiozne motnje.