Magazin > Lepota & telo
31 ogledov

Odgovor: Cepljenje krivo za vse več alergij

Mojca Vozel meni, da je v članku Cepljenje je krivo za vse več alergij (18. marca 2014) njene navedbe mogoče razumeti napačno.

"Ne trdim (kot bi lahko izhajalo iz moje izjave, ki jo je povzela novinarka), da je živalsko mleko v prehrani otrok sploh potrebno, niti ne trdim, da so cepiva glavni krivec za epidemijo otroških alergij."
Moja izjava, da so otroci ob prehodu na surovo mleko postali bolj zdravi, se nanaša na začetke
pasterizacije pred stoletjem, kar ni razvidno, saj je izpuščen moj stavek: "Če preučite zgodovinske, znanstvene in eksperimentalne medicinske okoliščine minulega stoletja, boste spoznali presenetljivo dejstvo, da so ob vzponu pasterizacije zdravniki praviloma vedeli, da ta način obdelovanja hrane povzroča tako akutne kot degenerativne bolezni." V moderni družbi ima mnogo otrok poškodbe črevesne sluznice, ki se pogosto začno zdraviti, ko nehajo uživati kravje mleko. Po drugi strani se s prvovrstnim surovim živalskim mlekom zelo uspešno zdravi mnogo otrok s črevesnimi in nevrološkimi obolenji (tudi avtizmom). Surovo mleko kot zdravilo zdravniki uporabljajo vse od Hipokrata in še danes. Britanska nevrologinja dr. Natasha Campbell McBride to metodo opisuje v knjigi Gut and Psychology Syndrome. Presenečajo stališča nekaterih slovenskih institucij, ki o mleku živali v prehrani ljudi poenostavljeno govorijo kot o nuji ali pa ga demonizirajo. Mleko živali je tisočletja del prehrane nekaterih populacij, tudi evropskih, a do razmaha prehranske industrije ni povzročal posledic, kot jih poznamo danes.

Dr. William C. Douglass, zdravnik, ki je življenje posvetil raziskovanju vplivov mleka na zdravje ljudi, leta 2001 v poročilu zakonodajalcem ameriške zvezne države Kalifornije opozori na resne izgube v pasteriziranem mleku: encimov ostane le 10 %; aminokislini lizin in tirozin sta deformirani, zato je celoten beljakovinski kompleks teže uporaben za obnovo tkiv; izguba vitaminov A, D, E je lahko 66%; izguba vitamina C je običajno večja od 50 %; sladkorji so deformirani in manj uporabni; izgube uporabnega kalcija so vsaj 50% ... Toplotno obdelano mleko tudi ne fermentira, temveč razpada z gnitnimi procesi. Dvom o tem, kaj jemo, je na mestu.

Iz navodil proizvajalcev več bazičnih cepiv za dojenčke izhaja, da je "tetanusni toksin proizveden z gojenjem bakterije C. tetani v modificiranem mediju Latham iz govejega kazeina", torej s cepivi otrokom vbrizgajo tujo beljakovino kazein (glej točko 11). Enako navaja ameriški Center za nadzor bolezni CDC (glej Latham medium).

Dobro bi bilo, da ob epidemiji otroških alergij ne bi le zamahnili z roko, temveč da bi se tudi v Sloveniji več strokovnjakov resno poglobilo v opozorila staršev, da so se alergije na kravje mleko razvile takoj ali kmalu po cepljenju otroka. Le tako bomo nekoč ugotovili, kateri mehanizmi so za tem – poleg procesirane industrijske hrane in vbrizgavanja tujih beljakovin se kot možen dejavnik kažejo tudi adjuvansi v cepivih (npr. aluminij), ki naj bi sprožali preobčutljivost na beljakovine, zaužite ob hkratnem vnosu adjuvansa. Adjuvansni mehanizem povzročanja alergij ni nov. Kaže se tudi pri alergiji na arašide – arašidovo olje v proizvodnji cepiv uporabljajo že od 60. let. Ta problem opisuje tudi ameriški pediater dr. Lawrence Palevsky, kar lahko preverite tukaj

Želeti bi si morali več razprav o alergijah in večjo previdnosti glede tega, kako se hranijo in zdravijo naši otroci.

Mag. Mojca Vozelj