V svetovno znani francoski ženski reviji so razblinili štiri mite o organski hrani. Zdaj so tudi
pred vami.
Mit 1: Organska hrana je vsekakor prijaznejša okolju.
Res je, da na kmetijah, kjer pridelujejo organsko hrano, ne uporabljajo pesticidov in
kemikalij, a sledi osupljiv podatek, ki ni v prid okolju: organsko kmetijstvo je veliko manj
produktivno kot konvencionalno in zato potrebuje veliko več prostora za proizvodnjo enake količine
hrane, kot če bi bila ta pridelana na konvencionalen način. Strokovnjaki ocenjujejo, da je sodobno
visoko produktivno kmetijstvo privarčevalo okoli 39 milijonov kvadratnih kilometrov naravnega
okolja! Manj produktivno organsko kmetijstvo bi lahko pomenilo tudi manj hrane za ljudi, to pa
posledično lakoto.
Mit 2: Organska hrana je bolj hranljiva.
Nekatere študije so res odkrile, da naj bi imel organsko pridelani paradižnik več vitamina C,
prav tako naj bi bilo v organsko pridelanih paradižnikih več flavonoidov (tako imenovanih borcev
proti raku). A druge študije niso odkrile, da bi imela organska hrana večjo hranilno vrednost. Kar
povzroča največjo razliko v hranljivosti pridelkov, je čas ''preležanosti'' pridelka na policah
trgovin. Špinača, na primer, izgubi približno polovico svojih vitaminov že v enem tednu.
Mit 3: Organska hrana je okusnejša.
Nihče (še) ni zares dokazal razlike med okusom organske in umetno pridelane hrane. Izjema je
le študija jabolk, kjer so organska v veliki prednosti. Sicer pa velja: kupite sadež tam, kjer
zraste, in okus bo dober oziroma takšen, kot mora biti. Dejstvo je, da se okus izgubi, potem ko
pridelek prepotuje pol sveta in nato še mesece leži na policah trgovin.
Bakterija E. coli
|
|
Bakterija povzroča vodeno ali krvavo drisko in vnetje sluznice debelega črevesa. Nevarni so zapleti, ki prizadenejo ledvice ali osrednje živčevje in se pojavijo od pet do deset dni po izbruhu driske. |
Vsi pridelki, pa naj jih kupite v trgovini ali naberete na domači kmetiji, so lahko okuženi z umazano bakterijo, imenovano E. coli (mimogrede – ta bakterija je zelo pogosta v razvitem svetu in je povzročila velike epidemije v ZDA, na Japonskem, na Škotskem in v Avstraliji, pojavlja pa se tudi pri nas). V organizem pride predvsem z neprekuhanimi pridelki; še posebno rada napade melone, zeleno solato, ohrovt, špinačo, paradižnik in čebulo, saj vsi omenjeni pridelki rastejo v zemlji oziroma v neposredni bližini (sicer pa je bakterijo možno dobiti tudi z uživanjem mleka, govejega mesa, vode in sokov). Zato vse pridelke temeljito umijte pod tekočo vodo, čeprav proti omenjeni bakteriji tudi to ni popolno orožje.
Drugi del članka si preberite TUKAJ.
