S sadjem ne pretiravajte

Upoštevajte GI
Pri izbiri sadja je dobro upoštevati glikemični indeks (GI), ki pove, kako določen ogljikov hidrat vpliva na spremembo ravni krvnega sladkorja v telesu. GI razvršča posamezna hranila na lestvici od 0 do 100. Ogljikovi hidrati, ki se zelo hitro razgradijo in po katerih zaužitju se krvni sladkor v telesu hitro dvigne, imajo najvišji GI. Hitro povišanje ravni sladkorja povzroči sproščanje večjih količin inzulina, ki uravnava krvni sladkor. "Najbolj redi sadje z visokim GI, zato ga je treba uživati zmerno, medtem ko si sadje z nizkim GI lahko privoščite v izobilju," pojasnjuje Dimiceva.

Enostavni sladkorji
Sadje vsebuje veliko enostavnih sladkorjev, ki so hitro prebavljivi in v zelo kratkem času dajejo veliko energije. Raven sladkorja v krvi se po zaužitju sadju hitro dvigne, zaradi česar se v kri sprošča več inzulina. To pa je hormon za shranjevanje: vso odvečno glukozo, ki je telo ne porabi za energijo, shrani v maščobno tkivo. Posledice so kopičenje odvečne teže, sladkorna bolezen in srčna obolenja.

Zdravo in uravnovešeno
Priporočila o zdravi in uravnovešeni prehrani sicer navajajo, naj vseh pet zmernih obrokov na dan vsebuje čim več sadja in zelenjave, toda zlasti pri količini sadja velja biti previden. V njem se namreč skrivajo precejšnje zaloge sladkorja. Uživanje sadja je med hujšanjem pametno omejiti in izbirati tako z manj fruktoze in z nizkim GI. Odrasel človek sme po priporočilih strokovnjakov vsak dan pojesti od 250 do 500 gramov sadja, odvisno od starosti, spola, telesne teže in prebavnih značilnosti.