Po neuradnih podatkih je v Sloveniji od pet do deset odstotkov vegetarijancev, veganov in
presnojedcev. Medtem ko se veliko ljudi strinja, da je odločitev o načinu prehrane človekova
osnovna pravica, so mnenja o izločitvi živil živalskega izvora pri otrocih precej deljena.
Razlogi so različni
Ljudje se za vegetarijanstvo odločajo iz različnih razlogov, od etičnih in verskih do
zdravstvenih in okoljevarstvenih. Raziskave v zadnjem času denimo dokazujejo, da ima vegetarijanska
oziroma veganska prehrana pozitivne učinke pri določenih boleznih. Marsikoga so k opustitvi
uživanja mesa prepričale afere, kot so tako imenovana bolezen norih krav, ptičja gripa, prodaja
mesa s pretečenim rokom – o tem je pred približno dvema letoma poročal Der Spiegel – in prehrana za
živali, ki pogosto vsebuje rastne hormone, antibiotike in podobno.
Vegetarijanstvo in otroci
Mnogi so še vedno privrženci vsejedstva, saj menijo, da sta temu namenjena naše zobovje in
prebavni sistem, ki omogočata tako živalsko kot rastlinsko prehrano, ter da določene življenjsko
potrebne snovi dobimo le iz hrane živalskega izvora. Največ dvomov vzbuja vegetarijanstvo ali celo
veganstvo otrok. Mnoge starše skrbi, da rastlinska hrana nima dovolj beljakovin, mineralov, maščob
in aminokislin.
“Spomnim se najstnika, ki so ga starši pripeljali zaradi težav s srcem. Njegov pulz je bil
približno 35 na minuto. Skoraj šest mesecev je jedel izključno presno hrano, in še to le tako, ki
nikakor ne pride v stik z zemljo. Elektrolitsko ravnovesje v njegovem hitro rastočem nastniškem
telesu je bilo povsem porušeno,” pravi splošna zdravnica
Nena Kopčavar Guček.
Prehranjujmo se premišljeno
Primer dokazuje, da nobeno pretiravanje ni dobro, sploh pri otrocih in mladostnikih. Bistvena
je premišljena, dobro organizirana prehrana. Predvsem je treba v zadostni meri nadomestiti snovi,
ki jih navadno dobimo iz mesa, denimo beljakovine, kalcij, vitamin B12 in železo.
Če dosledno upoštevamo pravico svobodne izbire, bi morali svojim otrokom dati možnost, da se
sami odločijo o svoji prehrani in jim – če si to želijo – omogočiti tudi mesno hrano. Pa čeprav smo
sami zapriseženi vegetarijanci.
Miniintervju: Pravica do izbire
Intervju s splošno zdravnico Neno Kopčavar Guček.
|
|
|
Nena Kopčavar Guček |
Na splošno menim, da ima vsakdo pravico do proste izbire, tudi pri hrani. Če je pravilno poučen, kaj in kako jesti, ni nobenih težav. In če pri tem ne pretirava, saj nobena skrajnost ni dobra.
|
Ob raznoliki, pravilni sestavi prehrane in preračunavanju vsebnosti hranil ne vidim nobene ovire za uvedbo možnosti vegetarijanske prehrane tudi v šole in vrtce. Nena Kopčavar Guček |
|
Zanje veljajo druga pravila kot za zdrave odrasle. Rastoči otroci morajo dobiti dovolj snovi za gradnjo kosti. To ni le kalcij, so tudi beljakovine. Največ obojega je v mleku in mlečnih izdelkih, seveda pa ju vsebujejo tudi sadje, zelenjava (predvsem stročnice) in oreščki. Treba pa je vedeti, kje in koliko. V rastlinski hrani jih je manj, zato je je treba pojesti več, da bi zadostili potrebam telesa.
Ste za možnost izbire vegetarijanskega menija v vrtcih in osnovnih šolah?
Ob raznoliki, pravilni sestavi prehrane in preračunavanju vsebnosti hranil ne vidim nobene ovire za uvedbo možnosti vegetarijanske prehrane tudi v šole, vrtce in drugam. Raziskave v uglednih ustanovah, kot je Harvard, so pokazale, da je ob pravilni sestavi prehrane in zadostni poučenosti posameznika vegetarijanska prehrana zdrava in varna.
