Antibiotik in diuretik
Vendar pa bezeg ne slovi zgolj po izjemnem vonju, pač pa ga že stoletja cenijo predvsem zaradi njegovih zdravilnih lastnosti. Cvetovi vsebujejo eterična olja, glikozide, flavonoide, tanine in rastlinsko sluz. Predvsem flavonoidi imajo antibiotičen in diuretičen učinek. Ker so zdravilni tako lubje kot tudi listje, cvetovi in jagode, so ga naše babice imenovale kar zdravilna skrinjica.
Cvetovi proti prehladu
Pripravki iz cvetov tako pospešujejo potenje, zdravijo prehladna obolenja dihal, lajšajo glavobole in nižajo telesno temperaturo. Blažijo tudi kašelj, astmo, gripo, bronhitis, začetno pljučnico, oslovski kašelj, škrlatinko, išias in revmo. Pomagajo tudi pri zdravljenju modric, zvinov, ozeblin in opeklin. Pred kratkim pa so ugotovili, da bezgovi pripravki delujejo tudi proti virusu herpesa.
Nosečnicam prepovedan
Kljub vsem zdravilnim učinkom pa bodite pri uživanju bezga zmerni, saj predoziranje lahko povzroča težave. Ne jejte surovih svežih jagod, saj niso užitne. Bezga nikakor ne smete uživati med nosečnostjo in dojenjem!
Trideset cvetov bezga namočite za 24 ur v tri litre vode. Nato precedite in dodate 10 dag citronske kisline (limoninega soka) in tri kilograme sladkorja. Dobro premešate in napolnite steklenice. Uživate ga razredčenega z vodo.
Začetek junija je primeren predvsem za nabiranje in pripravo zvarkov iz cvetov bezga. Če boste doma pripravljali izdelke, kot sta sok in šabesa, naj vas najprej opomnimo, da bezeg nabirajte v sončnem vremenu, sušite pa na svežem zraku, vendar ne na soncu. Le tako bodo namreč ohranili svojo zlatorumeno barvo.
Pri nabiranju morate biti seveda pozorni tudi na to, kje je drevo. Najbolje je, da se odpravite čim globlje v gozd, daleč od cest in industrijskih predelov. Bodite pozorni tudi na bližino polj in kmetij, saj lahko kmet za zaščito pridelkov uporablja škodljive snovi, ki razpršene po zraku pripotujejo tudi do bezgovega cvetja.
