Tako Svetovna zdravstvena organizacija kot Združenje slovenskih dermatovenerologov odsvetujeta izpostavljanje UV-žarkom v solarijih.
UV-svetilke v solarijih oddajajo dva- do trikrat več UVA-žarkov kot sonce in manj UVB-žarkov, kar
zaradi nadzorovanega odmerjanja ne povzroči nastanka opeklin na koži, temveč neposredno obarvanost
kože. Vendar so stranski učinki uporabe solarijev prezgodnje staranje kože, fotodermatoze, kot so
fotoalergijske in fototoksične reakcije, zaviranje imunskega sistema in povečano tveganje za pojav
raka, tudi malignega melanoma.
Obisk solarijev je najnevarnejši za ljudi, ki:
- imajo zelo svetlo in svetlo kožo (fototipi I in II) in jih sonce vedno opeče ali so zelo nagnjeni k sončnim opeklinam in zelo malo porjavijo,
- so mlajši od 18 let,
- imajo že pegasto kožo ali kožo, ki je nagnjena k pojavu peg po sončenju,
- so v otroštvu velikokrat doživeli sončne opekline,
- imajo premaligne ali maligne kožne spremembe,
- imajo poškodovano kožo zaradi čezmernega sončenja,
- jemljejo zdravila, ki lahko povzročijo fotosenzibilizacijo kože.
|
Strokovnjaki predvidevajo, da je od 15 do 30 minut sončenja v solariju enako preživetemu poletnemu dnevu na plaži. |
|
Nedvomno je dokazano, da je vsako izpostavljanje UV-žarkom, tako naravnega kot umetnega izvora, dejavnik tveganja za razvoj kožnega raka, karcinoma in malignega melanoma.
Najnovejše študije dokazujejo neposredno povezavo med uporabo solarijev in kožnim rakom. Zaradi tega Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da izpostavljanje umetnemu soncu povečuje možnost obolenja za kožnim rakom in da mlajši od 18 let ne bi smeli uporabljati solarijev (marec, 2005). Hkrati upajo, da bo to opozorilo navdih za uveljavitev strožjega nadzora nad uporabo solarijev, saj številke obolelih za kožnim rakom vsako leto bolj naraščajo, najbolj pa so prizadeti svetlopolti ljudje iz zahodnjaških populacij, kjer moda narekuje močno željo po zagoreli polti, ki žal največkrat prevlada nad željo po zdravi koži.
