Vsekakor pa velja, da otrok do dopolnjenega prvega leta starosti ne izpostavljamo neposredno soncu,
pa tudi v naslednjih letih jih v čim bolj umikamo s sonca med 11. in 16. uro. Po šestem mesecu
lahko začnemo uporabljati zaščitne pripravke na mestih, ki jih ni mogoče obvarovati z obleko
(obraz, vrat, roke, noge). Pripravki naj vsebujejo predvsem tako imenovane mineralne filtre –
cinkov oksid in titanijev dioksid in čim manj dodatkov (dišave, barvila, bleščice …).
Pravilo sence
Zavarujemo jih tudi v senci, saj se UV-žarki odbijajo od nekaterih površin, kot so beton,
voda, pesek ali trava. Otroke je treba obleči tako, da je zaščitene čim več kože in da jim obenem
ni prevroče. Za pokrivala so primerne čepice v legionarskem kroju, ne smemo pa pozabiti niti na
primerna sončna očala z najvišjo UV-zaščito (od 99 do sto odstotkov), ki varujejo pred UVA- in
UVB-žarki. Dovolj velike otroke naučimo pravila o senci – če je krajša od njegovega telesa, naj se
takoj umakne v senco.
Lise na obrazu
''Tudi nosečnice morajo biti pri izpostavljenosti soncu nekoliko previdnejše, saj se med
nosečnostjo povišajo vrednosti hormona, ki melanocite spodbujajo k večji aktivnosti. To pri večini
nosečnic spodbudi temnejše obarvanje prsnih bradavic ter tanke proge med popkom in pubisom, pri
marsikateri pa tudi nepravilne temne lise na obrazu. Lahko pa vodi tudi v splošno večjo
občutljivost na UV-žarke. Poleg tega dolgotrajnejše izpostavljanje soncu lahko privede do
pregrevanja in dehidracije, kar za razvijajoči se plod ni ugodno. V splošnem naj nosečnica za
zaščito pred soncem uporablja pripravke, ki jih je uporabljala tudi pred nosečnostjo – glede
zaščitnih faktorjev naj se ozira na svoj fototip, glede podlage (bolj ali manj mastne) pa na
siceršnji tip oziroma stanje kože. Dermatologi svetujejo predvsem dve prilagoditvi: za obraz višji
zaščitni faktor kot sicer in izogibanje kompleksnim pripravkom s številnimi dodatki (kot pri
otroku),'' opozarja dermatologinja
Mirjam Rogl Butina.
Sončenje razgrajuje folno kislino
''V zadnjih letih se pojavljajo poročila, da lahko dolgotrajno ali zelo intenzivno
izpostavljanje UV-žarkom v pomembni meri pospeši razgradnjo folne kisline in tako zniža njene
vrednosti v krvi. Folna kislina spada med vitamine B, potrebujemo jo vsi, še posebej pa je pomembna
v nosečnosti, saj v ustrezni koncentraciji zmanjšuje tveganje za nepravilnosti v razvoju osrednjega
živčnega sistema, zlasti hrbtenjače. V telo jo vnašamo z ustrezno hrano, pred in med nosečnostjo pa
je priporočljivo tudi dodajanje v obliki prehranskih dodatkov. Priporočen dnevni odmerek je med 400
in 800 mikrogrami. Dokončno mnenje še ni sprejeto, vendar pa predvsem v zgodnji nosečnosti (prvo
tromesečje) tudi iz tega razloga svetujemo previdnost pri sončenju, s poudarkom na sončenju v
solarijih,'' še dodaja Rogl Butina.
20
ogledov
Malček in nosečnica: previdno na soncu
Otroci do 18. leta prejmejo 80 odstotkov celotnega življenjskega UV-sevanja, zato so starši toliko bolj odgovorni za njihovo zdravje. Učinki delovanja UV-žarkov se namreč seštevajo vse življenje.