Vsem, ki enkrat preživijo počitnice na križarki, se lahko zgodi, da bodo z njimi zasvojeni za vedno. Ko sva z možem pred desetletjem odšla na prvo popotovanje po Zahodnem Sredozemlju, so prijatelji dvigovali nos, češ to je samo za starejše. Ko je bilo na urniku križarjenje čez Atlantik, so sledila vprašanja, kaj bova počela na ladji pet dni, kolikor traja pot od sredozemske obale do Karibov. Vse stereotipne bojazni o križarjenjih so odveč.
Vsak dan drugje
Skoraj vsak dan ladja pristane v drugem pristanišču. V dveh tednih sva šla tako skozi filmsko sceno Piratov s Karibov na St. Vincentu, na Barbadosu deskala na plaži Crane Beach, ki je znana po izjemnih valovih, se družila z zelenimi opicami na St. Kittsu, zapravljala denar v nakupovalni meki Američanov St. Thomasu, snorkljala na otoku St. John, eni izmed petih najlepših plaž na svetu, in pila rum v Portoriku.
Labirinti na ladji
Ladje delujejo kot plavajoče stolpnice. Kovčkov seveda ne tovoriš sam, ampak ti jih dostavijo pred kabino. Zaradi mnogih prepletenih hodnikov, stopnic in dvigal se na ladji – sploh če si na križarjenju prvič – sprva težko znajdeš.
Najboljše kabine so na sredini in v višjih nadstropjih. V kabini te čaka ladijska kartica, s katero odpiraš vrata, do konca križarjenja pa postane tudi tvoje plačilno sredstvo. Kabino pospravljajo in čistijo dvakrat na dan. Se pa na križarkah pogosto pojavijo zastrupitve; da bi se jim izognili, je osebje že dobesedno obsedeno z razkuževanjem rok. Pri vhodu v vsako restavracijo stoji nekdo z razpršilom razkužila.
Hrano strežejo kadarkoli
Na križarki skoraj ne moreš biti lačen – hrano je mogoče dobiti 24 ur na dan in vsa je vključena v ceno. Pri pijačah je nekoliko drugače: v večerji je po navadi vključena navadna voda, v zajtrk kava in čaj, ob drugih obrokih pa še kak brezalkoholni napitek. Cene pijač na ladji so lahko precej zasoljene. Na ladji Norwegian Jewel je pivo stalo pet evrov, kava pa slabe tri evre. Predvsem za večerjo – lahko pa tudi za zajtrk ali kosilo, odvisno od restavracije – strežejo vedno isti natakarji. Ti največkrat prihajajo s Filipinov, iz Indonezije, Mehike, vedno pogosteje tudi Indije in držav nekdanje Jugoslavije.
