Magazin
78 ogledov

Nepogrešljiva novoletna jelka

Na trgih v mestih v tem času stojijo velike novoletne jelke. Žurnal24 main
Prihaja čas, ko bo v naših domovih osrednji prostor zavzela novoletna jelka. Okraševanje je za nekatere najlepši del praznikov, le redko pa se vprašamo o izvoru te tradicije.

Novoletna jelka, božično drevo, drevesce, smrekica. Veliko različnih izrazov, ki vsi opisujejo isto stvar. Vsako leto naša stanovanja krasijo zelena drevesca, ki jih okrasimo z raznobarvnimi okraski in lučkami. Le redko pa se vprašamo, od kod izvira ta tradicija.

Vse se je začelo v Nemčiji
Tradicija okraševanja drevesca sega v 16. stoletje, v katerem prve sledi o tem običaju najdemo v Nemčiji. Kdo in kje naj bi začel s tradicijo postavljanja drevesca, ni znano. O prvi postavitvi vemo, da so ji bili priča leta 1539 v katedrali v Strasbourgu. Navado so prevzeli člani cehov, ki so drevesca krasili z jabolki, oreščki, datlji, prestami in rožami iz papirja. V 17. stoletju se je običaj razširil in družine so v svojih domovih začele postavljati smrečice. V poznem 18. stoletju so drevesca začeli krasiti tudi s svečami. V 19. stoletju se je običaj razširil po vsej Evropi, vse do Rusije. Na Dunaju so prvič postavili drevesce leta 1816, medtem ko so ga v Franciji leta 1840. V Veliki Britaniji so drevesce najprej začeli krasiti na dvoru, kar je vzpodbudilo tudi podanike, da so jih začeli krasiti. Tradicija se je razširila tudi v Ameriko, kjer več mest trdi, da je bila v njihovem mestu postavljena prva novoletna jelka na ameriškem kontinentu.

V svetu poznajo farme božičnih dreves.
 
Božični večer
Tradicija veleva, da se drevesce okrasi na božični večer in podre na dan po svetih treh kraljih, torej 7. januarja, saj naj bi prinašalo smolo, če je drevesce postavljeno dlje časa. Ponekod pa je bilo kljub temu sprejemljivo imeti postavljeno drevesce do 2. februarja, ko se praznično obdobje dokončno konča.
Danes mnogi postavljajo drevesce že veliko pred 24. decembrom. V južni Avstraliji tako okrasijo drevesce že novembra, v preostalem delu države pa prvega decembra, teden pred šolskimi počitnicami.

Pravo ali umetno drevesce ?
Danes v veliko domovih stojijo umetna drevesca, a še pred nekaj leti so na njihovih mestih stali pravi iglavci. Najprimernejše so jelke, ki jim najmanj odpadajo iglice in najbolje ohranjajo barvo in vonj. Uporabljajo pa se tudi drugi iglavci, pri nas predvsem smreka.

Priljubljenost umetnih drevesc je iz leta v leto večja.

 
Umetna drevesca so priljubljena, ker so čistejša in ker jih lahko uporabimo leto za letom. Prodajalci jih prodajajo v različnih velikostih, barvah, nekatere celo že okrašene. Prva so bila narejena iz pobarvanih gosjih peres, ki so bila prilepljena na palčke. Prodajati so jih začeli leta 1913. Podjetja, ki so izdelovala krtače, so prva začela izdelovati umetna drevesca, kot jih poznamo danes. Uporabljali so predvsem pobarvane prašičje ščetine, ki so jih pozneje nadomestili s plastičnimi. Danes so na voljo drevesca v različnih barvah, oblikah, narejena iz različnih materialov.

Velika izbira okraskov

Izbira novoletnih okraskov je velika.

 
Božično drevesce je ponavadi okrašeno z venčki, trakci ali vrvicami. Na drevesce spadajo tudi lučke in drugi okraski, ki so lahko v različnih barvah in velikostih. Vrh krasi poseben okrasek – špica. Nekateri na svoje drevesce obesijo bombone ali čokoladke, ki jih pojedo, ko drevesce podirajo.
V trgovinah je danes na voljo veliko okraskov v vseh možnih barvnih kombinacijah. Vsako leto lahko opazujemo trende, ki prevladujejo pri okraševanju, predvsem kar se tiče barv. Tradicionalno rdečo lahko nadomestijo zlata, srebrna, modra, oranžna in druge. Naj bo okraševanje drevesca obred, ki bo polepšal vaše praznike.
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.