Nepozaben seks v vojašnici

Spomnim se, kako sva si s prijateljico močno želeli oditi v pravo vojsko. Služiti med samimi postavnimi vojaki, jih opazovati zvečer pri tuširanju, si izbrati za vsako noč drugega ... Želja se nama je uresničila precej kasneje, saj so nama odobrili enotedensko urjenje med pravimi vojaki, brez popuščanja. Navdušeni sva prispeli v vojašnico, kjer so naju pričakali radovedni moški pogledi, a že kmalu potem je bilo veselja konec.

Takoj so naju pričeli maltretirati s težkimi treningi in prijateljica je že naslednji dan pobegnila domov. Sama se nisem želela tako osramotiti, čeprav je bilo zelo težko. Tolažila sem se s pohotnimi pogledi sovojakov, ki so me v mislih podirali kot za stavo. Nekaj jih je bilo zares vrednih greha, a pregrešila sem se samo z enim.

Sandi iz Maribora je bil enostavno presladek za to, da bi ga zamudila. Tretji dan mojega bivanja v vojašnici sva se dobila v garažah, kjer mi je Sandi razkazoval opremo v notranjosti oklepnega vozila BVP. Zaprla sva težka vrata za seboj in se kljub tesnemu prostoru prepustila toku ljubezni. Vojaška uniforma prav res ni primerna za tovrstne zadeve, saj je groba in nepraktična za slačenje. Še dobro, da se nama ni mudilo, saj sva imela tako kot ostali prosto popoldne. Med presedanjem se je Sandi z glavo udaril ob neko železje in v šali pripomnil, da bi bilo dobro nositi čelado.

Pohotno sem mu nastavila svojo potrebnico, ki si ga je želela takoj in brez popuščanja. © iStockphoto

Videlo se je, da že dolgo ni v rokah držal dekleta, saj so mu hormoni povsem zbezljali. To mi je bilo v bistvu zelo všeč, kajti ko si te nekdo tako močno želi, je zares lepo. Roko je stlačil pod mojo srajco in se že boril z modrčkom, ki se mu je močno upiral. Vojak kot vojak pa ni poznal predaje in je na koncu vendarle uspel v nameri, da pride do zastavljenega cilja. Prvikrat v življenju mi ni bilo nerodno odpeti moških hlač in si postreči z vsebino, ki je že dolgo stala pokonci. Dejala sem, da bo treba poskrbeti zanj, saj sicer ne bo mogel iz vozila pred večerjo. Nisem bila še povsem prepričana, kako bova to izvedla, toda želja je bila velika, zato nisva dvomila, da nama bo uspelo.

Sklonila sem se že lahko do njega in si ga pobližje ogledala, pa okusila tudi trdoto njegovega zaklada. Prav imenitno se mi je zdelo, pa še konkurence nisem imela daleč naokoli. Vedela sem sicer, da ima doma neko dekle, toda za visokim zidom z žičnato ograjo je vladal povsem drug svet. Njegove roke sem imela povsod in kar naenkrat so z mene bingljale grobe vojaške hlače, njegova desnica pa je bila že globoko v mojih spodnjicah. Pohotno sem mu nastavila svojo potrebnico, ki si ga je želela takoj in brez popuščanja. Za začetek je bil v redu tudi njegov sredinec, toda vse bolj sem si želela trdega tiča, ki je ponosno stal pokonci pred mojim obrazom.

Nervozno sem se ozirala naokoli ter iskala primeren prostor za naslednjo akcijo. Ni šlo drugače, kot da sem se z glavo naprej obrnila proti vozniškemu sedežu, on pa bi me naskočil od zadaj. Še prej sem ga zaskrbljeno povprašala po kondomu in kot po čudežu ga je potegnil iz žepa srajce. Ni mi bilo mar, zakaj ga je nosil pri sebi, tisti hip sem si želela samo njegovega korenjaka globoko v sebi.

Zavzela sva nek čuden položaj, takšen pač, ki nama je še omogočal pravi stik. Zgodilo se je, da se on kaj dosti ni mogel premikati zadaj, zato sem se jaz toliko bolj nagibala naprej in nazaj. Sedež na vzmeteh je glasno jokal, jaz pa z njim. Še dobro, da je bilo okoli naju toliko železa, da ni bilo moč ničesar slišati od znotraj. Božal me je po riti in naglas sanjaril o vsem, kar si je do tistega dneva želel in trdil, da je dobil več, kot bi si upal predstavljati.

Medtem ko je polnil gumijasti plašček in vodil mene do prvega vrhunca vojaškega urjenja, je obljubljal, da bo še isti dan zvečer poskrbel, da se bova znašla v isti kabini za tuširanje. Ko sem se tuširala jaz, v kopalnici ni smel biti nihče drug. Povelja pač.

Ko je prijateljica izvedela za mojo dogodivščino, ji je bilo še kako žal, da ni počakala še kakšen dan, jaz pa sem še po končanem tednu hodila k Sandiju na redne obiske. Žal so služenje potem počasi ukinili, sicer bi se prav gotovo še kdaj prijavila na urjenje. Morda celo za daljše obdobje.