Magazin
87 ogledov

Nove skušnjave (24. del)

(Foto: iStockphoto) Žurnal24 main
Janez je sedel v parku in razmišljal o svojem življenju ter kako naprej. Vse skupaj se je že preveč zapletlo in najraje bi videl, da bi se odselil nekam drugam.

Po eni strani ga je mučila in obnorela Irma, po drugi je imel v službi ves čas trdega, s taščo se je nevarno zbližal, navsezadnje pa si je končno zaželel srečnega družinskega življenja.

Tuhtal je in gledal v prazno, ko se je pred njim nenadoma pojavila zapeljiva lepotička. Kot da ne bi imel že dovolj težav, je tam stala mladenka, ki je večkrat snemala v njihovem studiu. Ime ji je bilo Katra in bila je poosebljenje lepote in spolne privlačnosti v ženskem telesu. Kot bi bila na snemanju, je bila oblečena v skoraj prekratko majčko, pod katero so se bohotili neverjetni baloni, spodaj pa je nosila miniaturno minikrilo, da so vsi okoli nje zijali v čudovite dolge noge in napeto ritko, ki je bila ponavadi tarča fotografov.

Sunila je z glavo nazaj, da so ji dolgi blond lasje zaplahutali preko ram, in skozi topel nasmešek pokazala biserno bele zobe. "Zdravo, Džoni! Kako si kaj? Kar sam posedaš v parku?"

"Heh, malce sem se ustavil, da zbistrim misli," je odvrnil. "Hehehe, od daleč je bilo videti, kot bi šlo le za enega upokojenca na klopci več, potem pa pridem bližje in zagledam tebe," je poskušala biti duhovita kot ponavadi.

Janez se ji je nasmehnil nazaj, čeprav ni vedel, ali se šali ali pa ga resnično primerja s kakim ostarelcem. Pomislil je, da bi ji hitro lahko pokazal, kdo je upokojenec, ko bi jo zavrtel na svojem nabodalu, suhico gobčno. Verjetno bi ves čas z obrazom gledala navzdol, saj bi jo veliki joški ves čas vlekli tja. Zasmejal se je ob teh mislih, a ji ni povedal zanje.

Presedel se je in ji naredil prostor, čeprav ga je bilo kar malce strah, saj ga je tam okoli poznalo kar precej ljudi, težav pa je imel že več kot dovolj. Sprva je dajala vtis, da se ji mudi, nato pa vendarle posadila svojo zapeljivo zadnjico na leseno klop poleg vse bolj vzburjenega Janeza.

Škilil je k njenim prsim in si poskušal v spomin priklicati kak prizor iz studia, ko jih je kazala gole. Ni mu šlo, saj kar ni in ni mogel preklopiti pogleda. Zapletla sta se v sproščen razgovor, vmes pa mu je ob neki smešni zadevi roka nehote zašla na njeno koleno. Zdrznil se je, ko je videl, kaj je storil, a jo je, ker se ga ni branila, kar pustil tam. Pomislil je, da bo pravi štos, ko ga bo videl kakšen kolega iz pivnice in povedal drugim. Strah pred ženo je nenadoma izginil, bil je ponosen in samozavesten, a le do trenutka, ko je prednju stopila nova ženska.

"Lepo, lepo … kdaj si mi pa mislil povedati?" Pred njima je stala Darinka z rokama uprtima v bok in besno streljala z očmi puščice proti blondinki ob njenem možu. Janez je prebledel, roka z njenega kolena pa mu je poletela visoko v zrak. Poskušal ji je povedati, da je le prijateljica in da roka na njenem kolenu ni bila tam zato, ker bi mu bilo koleno všeč, le pokazati ji je želel nekaj.

"Res? Potem pa nič hudega, ne? Najbrž si jo le učil o refleksih?" Mladenka je brez besed spremljala dogajanje ter se nemirno prestopala. Kot da še ne bi bilo dovolj, je mimo prišel Valentin. Izkoristil je nastali položaj in ponosno stopil pred Darinko. "Vidiš? Tako je, če si predober. Pridi, povabim te na kavo, butelj naj pa razmišlja, kaj je storil."

Huh, pogumne besede za človeka, ki mu je ta butelj enkrat že razbil čeljust. Tokrat pa je očitno ocenil, da je povsem sesut in ne more niti vstati na noge, kaj šele, da bi ga premikastil. Darinka je brez razmišljanja odšla z njim, čeprav ji niti pod razno ni bilo do tega, da bi kaj imela z njim. Njuna polomija je bila zanjo pozabljena in zavedala se je, da bi takrat skorajda storila velikansko napako. Bilo je celo bolje, da je končala na policiji, kot pa če bi njegov tiček končal med njenimi nogami. Toda zdaj, ko je videla Janeza z drugo, ni več vedela, kaj je prav in kaj ne.  

Za vogalom je Darinka Valentina spodila, saj je imela preveč skrbi, da bi se zdaj ukvarjala še z njim. Hotela je le pokazati Janezu, da ni nedotakljiv, a iz glave nikakor ni mogla izbrisati prizora iz parka. Prepričevala se je, da je zares kakšna prijateljica in da nima nič z njo, saj tako neumen pa spet ni bil, da bi sredi parka, polnega znanih ljudi, sedel s svojo ljubico in jo držal za koleno. Ali pač?

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.